V nemška, italijanska, hrvaška in madžarska koncentracijska taborišča je bilo v času okupacije takratnega slovenskega ozemlja odpeljanih 58.522 prebivalcev Slovenije. Ob osvoboditvi uničevalnega taborišča Auschwitz Birkenau, ki je danes spominski muzejski kompleks, je bilo 27. januarja 1945 od več kot dva tisoč zapornikov in zapornic z našega ozemlja živih le 21 še izčrpanih taboriščnic.

Ob tem spominskem dnevu v naši državi tradicionalno organiziramo izobraževalne in spominske slovesnosti v okviru krovnega projekta »Šoa – spominjamo se«, ki ga koordinira Sinagoga Maribor. V njem več tednov, od 18 januarja dalje, sodelujejo številni partnerji, ustanove, društva ter osnovne in srednje šole iz različnih krajev po Sloveniji. Program »Šoa – spominjamo se« je namenjen ozaveščanju, da se človeške tragedije ne bi smele nikoli ponoviti. V to še vedno verjamemo in spodbujamo k preprečevanju vseh procesov, ki lahko pripeljejo do tragedij.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob spominu na grozote preteklosti poudarila: "Načela Konvencije o genocidu so neločljivo povezana z odgovornostjo zaščititi prebivalstvo pred grozodejstvi. To je politično načelo, ki ga je Slovenija v OZN soustvarjala leta 2005 in ga  ves čas aktivno predstavlja in podpira - pravi pa, da je negativne družbene procese, ki lahko vodijo do množičnih grozodejstev, treba aktivno preprečevati. A z veliko zaskrbljenostjo vidimo, da obljuba 'Nikoli več', kljub vsem prizadevanjem, ni izpolnjena! Zato je naše stališče jasno: le močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, je zagotovilo za mir in varnost v svetu."

Negativni družbeni procesi, vključno s sovražnim govorom, lahko vodijo do množičnih grozodejstev, kar je treba aktivno preprečevati. Žal se konflikti po svetu zaostrujejo, žrtev, zlasti najranljivejših, pa je vse več. V trenutku, ko po svetu divja 55 oboroženih konfliktov, v katerih je prebivalstvo, še najbolj otroci, resno ogroženo in je tarča dejanj, ki vodijo v množična grozodejstva, sta ponovno ozaveščanje in opozarjanje, da morajo države prebivalstvo zaščititi pred temi tragičnimi procesi, še kako pomembna. Zaščita pripadnikov manjšin, tudi Judov, v Sloveniji, je ključna. Pred kratkim je bila sprejeta Strategija Republike Slovenije za boj proti antisemitizmu, usklajena s podobno strategijo EU.

Tudi kraji spomina na žrtve so pomembni in ne smejo biti pozabljeni ali zanemarjeni. Na skupnem dogodku EU in Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) so 23. januarja 2024 v okviru zaznamovanja tega dneva predstavili nov mednarodni dokument z naslovom »Listina Mednarodne zveze za spomin na holokavst za varstvo krajev spomina«, ki opozarja na pomembnost varovanja krajev spomina na vse žrtve, povezane z zločini nacistov, fašistov in njihovih kolaborantov.

Ob dnevu spomina bo 28. januarja 2024 na prireditvi v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani slavnostna govornica ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Rdeča nit kulturnega programa nosi naslov pesmi Toneta Pavčka »Vsi otroci so naši otroci«.

Seznam vseh prireditev po Sloveniji »Šoa – spominjamo se« za leto 2024 je dostopen na spletnih straneh Sinagoge Maribor, v angleškem prevodu pa smo ga posredovali tudi Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (dogodki za splošno javnost v ang. jeziku).