Temeljni cilj nove Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 je predvsem učinkovito zagotavljanje družbenega okolja, ki bo dolgoročno vplivalo na zmanjšanje kriminalitete in nam tako vsem omogočalo čim bolj brezskrbno bivanje in delo v varnem okolju. Primarni namen sprejetja tega strateškega dokumenta je namreč skrb za ohranjanje varnosti in varnostne kulture v družbi.

Resolucija obravnavana naslednja področja:

• varnost v lokalnih skupnostih,
• nasilje,
• javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti – sovražni govor,
• korupcija in zaščita javnih sredstev,
• ogrožanje javnega zdravja,
• informacijska varnost,
• ogroženost Republike Slovenije zaradi radikalizacije, ekstremnega nasilja in terorizma,
• ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete.

Strokovni posvet

Strokovni posvet je moderiral vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić, udeležence pa je uvodoma nagovorila državna sekretarka Helga Dobrin.

Kot je povedala državna sekretarka, je varnost v lokalnih skupnostih temelj, ki močno vpliva na posameznikovo subjektivno dojemanje varnosti. Velik izziv je zagotavljanje varnosti v degradiranih območjih, kjer pogosto živijo in delajo socialno najšibkejši. Glede nasilja je poleg fizičnega izpostavila tudi psihično nasilje, ki prav tako povzroča hude družbene posledice, ter družinsko, medvrstniško in nasilje nad starejšimi in drugimi ranljivimi skupinami, kot so na primer invalidi in osebe z omejitvami v duševnem razvoju. »Tolerantnost družbe do posameznih vrst nasilja se z ozaveščanjem ljudi vse bolj znižuje, pogosto se sedaj večkrat govori o ničelni stopnji tolerance do nasilja. Kot družba moramo vzpostaviti okolje in pa tudi sisteme, ki bodo dejansko udejanjili ta postulat. Vsakršno nasilje je nesprejemljivo in ga moramo kot takega najprej prepoznati in nato ustrezno obravnavati.« Eno od področij resolucije je sovražni govor, ki »je z razvojem družbenih omrežij, ki omogočajo posamezniku anonimnost, dobil nov zagon. Nestrpnost do drugačnih je stalnica v človeški družbi, z razvojem družbenih omrežij pa nastalo novo sredstvo za poniževanje in sramotenje ranljivejših,« je dejala Dobrin.

Med obravnavanimi področji resolucije je korupcija in zaščita javnih sredstev. Tudi tukaj se bo treba vprašati o učinkovitosti sedanjega pristopa in iskati izboljšave, ki bodo omogočale učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki sodijo v področje gospodarske kriminalitete.

Republika Slovenija je z razvojem mednarodnih konfliktov postala varnostno bolj občutljiva. Zagotovo uradna politična stališča Republike Slovenije in Evropske unije predstavljajo določeno tveganje za povračilno ravnanje terorističnih in drugih nelegalnih organizacij. Pojavljajo se nove oblike kriminalitete, ki naslavljajo področje informacijske varnosti. Tudi teritorialna umeščenost Republike Slovenije kot tranzitne države, je pomemben vidik za delovanje mednarodnih kriminalnih družb na našem ozemlju.

Strokovna razprava

V razpravi o nekaterih vsebinskih vprašanjih so sodelovali prof. dr. Gorazd Meško iz Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, mag. Bećir Kečanović iz Inštituta za razvoj vključujoče družbe, dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, doc. dr. Miroslav Žaberl, sodni izvedenec za uporabo pooblastil in prisilnih sredstev policije in drugih represivnih organov, in Simon Sihur, mag., iz Ministrstva za notranje zadeve, vodja delovne skupine vlade za pripravo predloga resolucije.

Udeleženci razprave so potrdili, da predlog resolucije obravnava bistvene probleme preprečevanja in zatiranja kriminalitete na različnih segmentih. Varnost je treba dojemati globalno, z vidika ogroženosti države ali širše družbe pred hudimi oblikami kriminalitete, vključno z vse bolj razraščajočo kibernetsko kriminaliteto. Na drugi strani pa se ne sme zanemariti varnosti posameznika v njegovem lokalnem življenjskem okolju. Tu je treba okrepiti vlogo vodje policijskega okoliša. Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju je še vedno temeljna naloga policija, pri tem pa je zaželeno sodelovanje tudi drugih deležnikov v okviru njihovih pristojnosti.

V predlogu resolucije je premalo poudarjena problematika gospodarske kriminalitete, ker je implementirana v drugih področjih, in v tem delu bo predlog resolucije tudi dopolnjen. Policijska pooblastila morajo slediti tehnološkemu razvoju, da bo policija lahko učinkovita v boju zoper nove oblike kriminalitete, pri tem pa se je treba izogniti širjenju policijskih pooblastil »na zalogo«.

Predlog resolucije bo predvidoma zaključen februarja 2024.