Notranji ministri EU predvsem o boju proti organizirani kriminaliteti
Že včeraj – ob robu neformalnega zasedanja Sveta ministrov Evropske unije – so se notranji ministri zbrali v Antwerpnu v Belgiji, kjer sta Evropska komisija in belgijsko predsedstvo Sveta Evropske unije skupaj z državami članicami, agencijami Evropske unije, vodstvi evropskih pristanišč, predstavniki nacionalnih carinskih služb ter nekaterih evropskih združenj vzpostavili Zavezništvo evropskih pristanišč. Cilj je povezati evropske in nacionalne oblasti ter pristanišča v EU v boju proti trgovini z drogami, krepitev izmenjave strateških in operativnih informacij ter dobrih praks med člani zavezništva.
Na današnjem zasedanju notranjih ministrov Evropske unije v Bruslju pa so ministri opravili razpravo, ki bo usmerjala nadaljnje aktivnosti zavezništva. Minister Poklukar je ob tem izrazil zadovoljstvo, da belgijsko predsedstvo nadaljuje razpravo o trgovini s prepovedanimi drogami, ki je eden najbolj perečih varnostnih izzivov našega časa. Podprl je vzpostavitev zavezništva: »Tudi Slovenija se sooča z grožnjo tihotapljenja drog skozi naše edino mednarodno pristanišče – Luko Koper. Zato slovenska policija krepi sodelovanje s carinskimi in pristaniškimi organi, pa tudi špediterskimi oziroma logističnimi podjetji in z zasebno varnostno službo pristanišča. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot pomemben doprinos k izboljšanju analiz tveganja in h krepitvi varnostnih ukrepov na območju pristanišča,« je poudaril minister.
Zavezništvo se bo v prihodnje osredotočilo na identifikacijo šibkih točk, deljenje dobrih praks in iskanje praktičnih rešitev za okrepitev varnosti pristanišč. Z izvajanjem mednarodnih in evropskih varnostnih standardov ter sodelovanjem organov pregona in carinskih služb z javnimi in zasebnimi podjetji, ki delujejo v pristaniščih, pa nameravajo obravnavati in preprečevati tudi korupcijo in infiltracijo kriminalnih združb.
Organizirana kriminaliteta predstavlja veliko grožnjo Evropski uniji. Zadnja ocena ogroženosti Evropske unije zaradi hude in organizirane kriminalitete iz leta 2021 ugotavlja, da je skoraj 40 odstotkov kriminalnih združb v Evropski uniji aktivnih na področju trgovine s prepovedanimi drogami, kar jim prinaša visoke zaslužke, pri svojem delovanju pa vse bolj uporabljajo korupcijo in nasilje.
Trgovina s prepovedanimi drogami predstavlja ključno obliko hude in organizirane kriminalitete v Evropski uniji, pri čemer posebej izstopa trgovina s kokainom. Za razvoj celovitih ukrepov v boju proti prepovedanim drogam je nujno sodelovanje z državami in regijami, v katerih potekajo glavne poti za dobavo prepovedanih drog in so posebej prizadete zaradi preprodaje drog. Pri tem so za Evropsko unijo ključne partnerske regije Zahodna Afrika, Latinska Amerika in Karibi ter države Severne Amerike, za Slovenijo pa tudi regija Zahodnega Balkana. Sodelovanje je treba v prihodnosti okrepiti tudi s tretjimi državami, ki z Evropsko unijo ne sodelujejo in so lahko varna zatočišča pred preiskovanjem in pregonom.
Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o nevarnostih in priložnostih, ki jih omogoča uporaba umetne inteligence organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja ter njene uporabe za kriminalne namene. Vse bolj napredni modeli umetne inteligence omogočajo vse večji in širši nabor zanesljive uporabe te tehnologije, tudi za kriminalne namene.
V okviru razprave o migracijah so ministri posebno pozornost namenili inštitutu začasne zaščite. Ker se ruska agresija v Ukrajini preveša že v tretje leto, je treba tamkajšnje razmere podrobno spremljati, prav tako pa je treba nadalje zagotavljati zaščito za državljane Ukrajine, ki so trenutno razseljeni po Evropski uniji. Ministri so se strinjali, da bo treba odločitev o obliki zaščite po marcu 2025, ko se izteče trenutno podaljšanje začasne zaščite, sprejeti čim prej, pri tem pa razmisliti tudi o možnih alternativah začasni zaščiti. Te bi šle lahko v smeri posebnih začasnih statusov, vsi ministri pa so poudarili, da morajo biti sprejete rešitve EU, ki bodo po eni strani preprečile množično vlaganje prošenj za mednarodno zaščito, po drugi pa prehajanje upravičencev med državami članicami zaradi iskanja zanje najugodnejše rešitve. Razprava o tem se bo nadaljevala na prihodnjih zasedanjih.