Skoči do osrednje vsebine

Lizbonsko pogodbo Državni zbor ratificiral med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu EU

Državni zbor je bil med prvimi nacionalnimi parlamenti Evropske unije (EU), ki so ratificirali Lizbonsko pogodbo. Zakon o njeni ratifikaciji je sprejel 29. januarja 2008, torej ob začetku prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU in takrat tudi Evropskemu svetu. Prav predsedovanje je bilo eden od razlogov za 'naglico', saj smo želeli pokazati zavezanost Slovenije projektu evropskega povezovanja.
Lizbonska pogodba je odprta knjiga na zastavi EU.

Lizbonska pogodba | Avtor: Avdiovizualna knjižnica Evropske komisije.

Ob tem velja poudariti, da je bil Državni zbor aktivno vključen tudi v pogajanja o besedilu Lizbonske pogodbe. Slovensko stališče do osnutka je bilo namreč usklajeno in sprejeto ne le na vladi, ampak tudi v parlamentu. Po včlanitvi v EU pravzaprav vsa stališča, ki jih Vlada Republike Slovenije zastopa v Svetu EU in Evropskem svetu obravnava Državni zbor. Praviloma obravnave in odločanje potekata na ravni Odbora za zadeve Evropske unije, stališča na področju zunanje in varnostne politike EU pa na ravni Odbora za zunanjo politiko. Na plenarni ravni Državni zbor sprejme deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU, s katero so določena prednostna področja Slovenije na področju članstva v EU. Zadnja takšna deklaracija je bila sprejeta marca 2021 za obdobje 2021–2024.

Podobno na plenarni ravni Državni zbor sprejema tudi stališča Slovenije do sprememb temeljnih pogodb EU in po njihovem podpisu tudi zakone o njihovi ratifikaciji. Od začetka slovenskega članstva v EU je Državni zbor sprejel tri takšna stališča, in sicer dve do pristopnih pogodb (22. 4. 2005 do Pogodbe o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k EU, 19. 10. 2011 do Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k EU; v obeh primerih je podprl njun podpis) in eno (12. 10. 2007) do osnutka Pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Lizbonske pogodbe).

V stališču do osnutka slednje pogodbe je poudaril, da se Slovenija kot država, ki je ratificirala Pogodbo o ustavi za Evropo, zavzema za ohranitev institucionalnih in funkcionalnih pridobitev iz te pogodbe v čim večji meri. Izpostavil je zlasti pravno zavezujočo naravo Listine o temeljnih pravicah, enotno pravno osebnost EU in odpravo tristebrne strukture, ohranitev institucionalnega ravnotežja v širšem smislu ter sklicevanje na kulturno in jezikovno raznolikost.

Ker Lizbonska pogodba določa, da nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju EU, je Državni zbor 20. 10. 2010 sprejel tudi dopolnitve svojega poslovnika. Njegova najpomembnejša pristojnost je povezana z nadzorom spoštovanja načela subsidiarnosti v predlogih zakonodajnih aktov EU.

avtor: dr. Zvonko Bergant, sekretar Odbora za zadeve Evropske unije, Državni zbor