Slavnostni govornik na slovesnosti je bil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec, zbrane pa sta nagovorila tudi načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske podpolkovnik Marko Hlastec in kurator razstave Boris Hajdinjak.

Razstava pripoveduje o dolgi zgodovini Judov na območju Prekmurja in Medžimurja, o vzponu in razcvetu judovskih skupnosti na tem območju, o njihovem prispevku k razvoju mest in krajev v obeh pokrajinah ter o žalostni usodi, ki jih je doletela med holokavstom. Razstava bo na ogled do 29. marca 2024.

Nagovor državnega sekretarja dr. Damirja Črnčeca

Spoštovani gospod Hajdinjak iz Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, kolegi iz Slovenske vojske, Centra vojaških šol in Vojaškega muzeja, posebej pomembno se mi zdi, da gostimo to razstavo v prostorih Slovenske vojske, v mestu Maribor, ki je mesto srednjeveške sinagoge, in to dva dni pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, genocida, ki je iztrebil dve tretjini evropskih Judov in tudi drugih manjšin.

Slovenija in Slovenci se še kako dobro zavedamo druge svetovne vojne in tega, kar je prinesla našemu prostoru. Bili smo okupirani od treh okupatorjev, nacistov, fašistov in madžarskih fašistov. Skupen cilj jim je bil ne samo podjarmljenje našega naroda, ampak tudi iztrebitev oziroma preselitev.

Zato je posebej pomembno, da se spominjamo tudi takih tragičnih dogodkov, kajti genocid kot največje zlo človeštva (je pravna kategorija), je bil sankcioniran. Na nas vseh skupaj pa je, in to še posebej velja za Slovensko vojsko, za oborožene sile na splošno, da se tega spominjamo. Na nas je, da se zavedamo pomena mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega vojnega prava, da se tega učimo. Vsi, ki bodo šli skozi Center vojaških šol v naslednjih dveh mesecih, se bodo seznanili s to razstavo in se spomnili tega, za kar je prav, da se spomnimo, z namenom, da se to nikoli več ne zgodi.

Danes živimo v času in svetu, kjer so okrog nas spet vojne. V evropski soseščini nismo mislili, da bomo spremljali agresijo Rusije nad Ukrajino. Zaznamuje nas vojna na Bližnjem vzhodu, teroristični napad Hamasa na Izrael je povzročil upravičen odziv Izraela. Trpi civilno prebivalstvo. Tako kot v vsaki vojni so največje žrtve civilni prebivalci. Prav je, da se vse vojne čim prej končajo, da pride do premirja in da se išče trajna rešitev. Trajna rešitev, ki bo omogočila ljudem ne glede na vero, raso in politično opredeljenost, da živijo v miru in koeksistenci. Slovenci smo znani po tem, da se zavedamo, kaj pomeni vojna in kaj pomeni mir. Leta 1991 smo bili napadeni, smo se ubranili in od takrat naprej je naše glavno vodilo prizadevanje za mir. Judovska zgodba na naših prostorih je še posebej tragična, kajti posledica teh transportov leta 1944 z našega prostora in prostora sosednje Hrvaške je bila tudi ta, da so bili Judje v velikem številu večinoma izbrisani z naših prostorov in tudi iz našega spomina. Zato je prav, da se tudi s takimi razstavami vračamo in se spomnimo tistih pravičnikov, ljudi, ki niso bili judovske vere ali opredelitve in ki so pomagali Judom na teh prostorih, da so preživeli.

Dovolite, da sklenem in povem naslednje. Hvala Vojaškemu muzeju za to razstavo in hvala kuratorju gospodu Hajdinjaku z ekipo, da so to razstavo pripravili in jo pripeljali v naše prostore. Nadejam se, da jo bomo videli še drugje po Sloveniji.

Hvala.