Že prvo leto smo kljub številnim izzivom uspeli doseči veliko pomembnih premikov; ambiciozno gledamo tudi v leto 2024.

Na področju energetike smo uspešno zajezili energetsko draginjo in druge prelivajoče se učinke svetovne energetske krize za slovenske državljane. Regulirali smo cene energentov in s tem olajšali breme gospodinjstvom in podjetjem ter zmanjšali inflacijo.

Pripravili smo Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, s katerim želimo ljudem na trajen način omogočiti, da si zagotovijo topel dom in cenovno dostopno ogrevanje objektov. V ta namen v prihodnjih treh letih namenjamo skoraj 34 milijonov evrov.

Z Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE) olajšujemo umeščanje in uvajanje elektrarn na obnovljive vire energije, s tem pa tlakujemo pot k bolj zeleni energetski prihodnosti Slovenije ter doseganju podnebne nevtralnosti.

Razvoj domače proizvodnje električne energije in toplote spodbujamo z različnimi podpornimi mehanizmi. Med najpomembnejšimi novostmi prvega leta obstoja ministrstva velja omeniti nov program Podnebnega sklada in novo naložbeno pomoč pri Borzenu. Samo v okviru teh dveh mehanizmov je bilo za spodbude obnovljivih virov energije (OVE) na voljo več kot 243 milijonov evrov.

Prizadetim v avgustovskih poplavah smo s hitrim odzivom pomagali pri neprekinjenem zagotavljanju dobave energije in posredovali pri znižani ceni energije za poplavljene odjemalce.

Trenutno pripravljamo nov zakonodajni okvir na področju OVE, učinkovite rabe energije, plinov in električne energije (prenos evropske zakonodaje v nacionalni pravni red). V kratkem pričakujemo še sprejem Energetskega zakona (EZ-2), ki prinaša številne koristi, med drugim olajšano črpanje evropskih skladov na področju energetike in razogljičenja ter digitaliziran pristop k dodeljevanju subvencij.

Na ministrstvu skrbimo tudi za javni potniški promet (JPP), trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki so prav tako ključni za uresničevanje zaveze zelenega prehoda. Spodbujamo e-mobilnost in uporabo JPP, tudi prek Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Lani smo sklenili nove koncesijske pogodbe za izvajanje medkrajevnega avtobusnega prevoza in zagotovili boljše upravljanje JPP, tudi z uvedbo nove enotne vozovnice »Slovenija«, ki omogoča neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po vsej državi, ter z ustanovitvijo Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Vzpostavili smo podlage za nadaljnji razvoj infrastrukture za alternativna goriva in začeli pripravljati celostno državno prometno strategijo. Letos pripravljamo celovito prenovo informacijskega sistema integriranega JPP, ki bo z več storitvami prijaznejši do uporabnikov. Napovedujemo tudi začetek izvajanja novih koncesij za medkrajevni JPP, ki bodo za 20 odstotkov povečale dostopnost za uporabnika, z bolj usklajenimi voznimi redi med avtobusnim in železniškim prometom.

Podnebne spremembe so največji izziv in mu namenjamo veliko pozornosti, saj bi bila cena za neukrepanje astronomska, posledice pa katastrofalne. Posodobili smo Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki na novo opredeljuje podnebno-energetske cilje do leta 2030, in pripravili Podnebni zakon, ki daje celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti. Oba dokumenta naj bi sprejeli letos.

Ustanovili smo Podnebni svet - neodvisno državno znanstveno posvetovalno telo Vlade RS za podnebno politiko, ki je že podal strokovna mnenja in priporočila o obstoječih in predlaganih ukrepih ter skladnosti z mednarodnimi ter EU zavezami.

S spremembami programa Sklada za podnebne spremembe največ sredstev doslej namenjamo za prilagajanje oziroma blaženje posledic podnebnih sprememb, in sicer v prihodnjih treh letih dobrih 850 milijonov evrov. V letu 2024 so predvideni tudi povsem novi razpisi in nova sredstva za ukrepe, ki podpirajo podnebno-energetske cilje in trajnostno mobilnost, vključno s črpanjem sredstev EU iz RePowerEU, Sklada za pravičen prehod in Modernizacijskega sklada.

Najpomembnejši dosežki na okoljskem področju so vezani na sanacijo onesnaženih območij. Med drugim smo do lani v Sloveniji zaprli vseh 21 neprimerno urejenih odlagališč odpadkov in tako zadostili zahtevam EU. Pospešili smo tudi sanacijo območja v Bukovžlaku, kjer so se v daljšem obdobju, najintenzivneje pa v letih 2000−2009, nezakonito odlagali odpadki. Ministrstvo je aktivno pristopilo tudi k odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, še zlasti glede odvoza odpadkov in pri pripravi na okoljsko sanacijo prizadetih območij. Na podlagi vzorčenja smo opredelili del naplavljenega mulja kot nevaren odpadek in poskrbeli za njegov odvoz s Koroške na predelavo v Avstrijo.

Letos bomo nadaljevali prizadevanja za pospešitev upravnih postopkov na področju okolja. V ta namen pripravljamo tudi postavitev informacijskega sistema za okoljska dovoljenja in nadgradnjo informacijskega sistema za presoje vplivov na okolje. Nadaljevali bomo sanacijo onesnaženih območij; veselimo se sprejetja Programa sanacije za vseh pet občin Mežiške doline in za občino Celje, novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-3), ki bo vzpostavil celovit sistem za nadaljnjo sanacijo tako imenovanih starih okoljskih bremen. Zakon bo v okoljski pravni red uvedel tudi vrsto izboljšav, med drugim bo dodatno okrepil obratovalni monitoring oziroma tekoče spremljanje okoljskih vplivov s strani industrijskih in drugih obratov. Nadaljevali bomo tudi priprave za uvedbo kavcijskega sistema.