Grški minister je izpostavil štiri ključne predloge za nadaljnje sodelovanje na področju kmetijstva in razvoja podeželja, ki izhajajo iz podobnih razmer v Mediteranu, in za katere želijo poiskati skupne rešitve, ki jih bodo lahko z vzajemno podporo na Svetu EU ministrov izpostavljali in dosegli njihovo uveljavitev.

Razprava je tekla o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe in izzive, ki jih prinašajo vedno pogostejše ujme in naravne nesreče ter druge krize. Ujme, ki so lani prizadele Grčijo in Slovenijo, niso izjema, podobne  posledice se v večjem ali manjšem obsegu pojavljajo povsod po Mediteranu. Španija se že tretje leto sooča s sušo, območja imajo tudi po manj kot 400 milimetrov padavin letno, kar ogroža kmetijsko pridelavo. Poleg tega so pogoste tudi povodnji in toča.

Z nujnostjo povečanja kmetijske rezerve so se strinjali vsi navzoči, velik korak v tej smeri bi bil tudi dvig obsega rezerve na 2% ter možnost, da z njo upravljajo države članice. To pospeši postopke za dodelitev pomoči, ko je ta potrebna, kot sta na enem prejšnjih zasedanj Sveta AGRIFISH predlagali Hrvaška in Slovenija.

Izpostavili so pojavljanje invazivnih vrst, npr. modrega raka ter številnih bolezni, ki zaradi podnebnih sprememb povzročajo zelo velike škode v sektorjih kmetijstva in ribištva.

V nekaterih območjih Mediterana povzročajo velike težave tudi bolezni (na primer peronospora v vinogradništvu), padec količine in kakovosti pridelka ter s tem odsotnost dohodka za kmete. V teh primerih naj bo prioriteta zagotavljanje povračila izgube dohodka. Še dodatna grožnja tem območjem je tudi afriška prašičja kuga (APK), je izpostavila hrvaška ministrica.

Portugalska ministrica želi nadaljevanje splošnega postopka pri sprejemanju t. i. NGT predpisov (nove genomske tehnike), kot je predlagalo špansko predsedstvo, v nadaljevanju pa je minister Italije predlagal kompromis z možnostjo »opt-out« principa, ki bi bil vključen v uredbo. Večina držav se ne strinja s patentiranjem, medtem, ko so Slovenija, Hrvaška in Malta izrazile pomisleke ter nasprotovanje splošnemu pristopu in še vedno zagovarjajo previdnosten princip.

Države so se soglasno strinjale, da skupna kmetijska politika potrebuje čim učinkovitejše ukrepe in spremembe, ki bodo pomenile administrativne poenostavitve. Dolgoročno potrebujemo solidarnost med partnerji – tudi iz drugih sektorjev. Družba mora pomagati kmetijstvu, sicer lahko pričakujemo padec kmetovanja v nekaterih območjih. Negativen učinek je lahko še hujši, kot ga že povzročajo podnebne spremembe. Proizvodni stroški so se v zadnjih 3 letih zvišali v nekaterih območjih za več kot 20%, kmetje imajo nižji dohodek.

Državna sekretarka Knez je podprla razpravo o nujnosti prilagajanja na podnebne spremembe. Prav tako se tudi Slovenija zaveda nujnosti poenostavitve administrativnih postopkov v skupni kmetijski politiki ter zagotavljanja finančnih sredstev, ki bodo na razpolago v primerih, ko sektor kmetijstva prizadenejo vse pogostejše krize in naravne nesreče. Regionalno sodelovanje je nujno pri učinkovitem odpravljanju bolezni ter škodljivcev, in tudi pri pojavljanju invazivnih vrst.

Ministri so predlagali, da se skupina srečuje tudi ob naslednjih zasedanjih Svetov AGRIFISH.