Zdravstveni sistemi so bili zaradi pandemije COVID-19 v zadnjih letih soočeni s skrajnimi mejami svojega delovanja, k čemur so dodatno prispevali še svetovni mega-trendi, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, staranje prebivalstva in naraščajoče neenakosti. Zato je veliko upanja položenega v nova orodja in tehnologije, kot sta umetna inteligenca in genomska medicina, ki bi lahko imeli ključno vlogo pri naslavljanju omenjenih izzivov. Žal je uvajanje inovacij v zdravstvene sisteme relativno počasno in pogosto zgolj pasivno, v slabo integriranem sistemu lahko inovacije celo negativno vplivajo na povečevanje neenakosti, pa tudi na rast stroškov.

Uvodni govor na forumu, ki so se ga udeležili strokovnjaki in predstavniki javnega in zasebnega sektorja s področja zdravstva, pacientov in poklicnih interesnih združenj, je imel generalni sekretar OECD, Mathias Cormann. Sledile so seje na teme zdravstvenih inovacij, osredotočenih na ljudi, umetne inteligence in zdravja ter genomske in genetske medicine. Poseben del programa je bil namenjen obravnavi podnebnih sprememb in zdravja. Forum se je zaključil z ministrskim panelom, na katerem so sodelovali ministri Belgije, Estonije, Italije in Španije, sekretar Ministrstva za zdravje in kader iz ZDA ter predstavnik s področja znanosti in tehnologije iz Brazilije.

V panelni razpravi so visoki predstavniki izpostavili ključne tematike na področju zdravja, ki jih je treba v prihodnje naslavljati. Vsi so poudarili, da je nujno urediti področje pripravljenosti na prihodnje zdravstvene grožnje in nadaljevati skupno prenovo mednarodnega zdravstvenega pravilnika in pandemskega instrumenta. Med prioritete je uvrščen tudi boj proti protimikrobni odpornosti s poudarkom na preudarni uporabi antibiotikov in raziskavah novih antibiotikov. Pri teh prizadevanjih je izjemnega pomena globalno sodelovanje, tudi v okviru OECD.

V svojih predavanjih so se panelisti dotaknili ukrepov glede pomanjkanja zdravil in zagotavljanja (sekundarne) uporabe podatkov, še posebej pri uvajanju umetne inteligence. Sogovorniki so soglašali, da je treba več vlagati v primarno zdravstveno varstvo ter ga finančno in organizacijsko reformirati. Nekateri od razpravljavcev iz publike so posebej izpostavili tudi determinante zdravja, prizadevanja za zmanjševanje uporabe tobaka in alkohola ter mega-trende (staranje prebivalstva in klimatske spremembe), ki vplivajo na zdravstvene sisteme. Med drugim so bila kot ključna omenjena tudi vlaganja v preprečevanje in zdravljenje duševnih bolezni – predvsem na primarnem nivoju zdravstvenega varstva.

V seji na temo zdravstvenih inovacij, osredotočenih na ljudi, je kot govorka sodelovala slovenska ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel, poleg nje pa še Elizabeth Deveny, glavna izvršna direktorica Potrošniškega zdravstvenega foruma iz Avstralije, Ashish Jha, dekan Univerzitetne šole za javno zdravje Brown, Olga Mironenko-Stampfer, podpredsednica za mednarodne odnose Združene zdravstvene skupine in Veronica Nilsson, generalna sekretarka Posvetovalnega odbora sindikatov pri OECD.

Uvodoma je bil predstavljen napredek pri izvedbi projekta PaRIS, prve mednarodne raziskave zdravstvenih izidov in izkušenj pacientov z eno ali več kroničnimi boleznimi, ki zdravstveno oskrbo prejemajo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Ta projekt je konkreten rezultat zaveze ministrov za zdravje, zapisane v ministrski deklaraciji iz leta 2017. Glavni cilj projekta je pridobitev objektivnih, mednarodno primerljivih podatkov o izidih in izkušnjah kroničnih bolnikov z zdravstveno oskrbo na primarni ravni, saj je zelo malo znanega o tem, kako pacienti doživljajo zdravstveno oskrbo (koordinacijo oskrbe, komunikacijo in odnos, stalnost oskrbe) in kako sami ocenjujejo rezultate oskrbe (kakovost življenja, bolečine, počutje).

V razpravi, ki je sledila, so sodelujoči govorci izpostavili pomembnost v ljudi usmerjenih inovacij v zdravstvu. Nove tehnologije morajo biti učinkovite. Pandemija COVID-19 je izpostavila prednosti digitalizacije v zdravstvu. To je bila priložnost za inovacije, saj je bila nudena pomoč ljudem prek telemedicine in drugih sorodnih rešitev. Inovativne tehnologije je treba uvesti v rutinsko delo, pri uvajanju pa je potrebnega več dialoga med ponudniki tehnologij, vladami in drugimi deležniki v zdravstvu. Tehnološka orodja so lahko komplementarna, nikakor pa ne morejo prevzeti vloge, ki jo imajo zdravstveni kadri v procesu zdravljenja pacientov. Pri uvajanju tehnoloških novosti je ključen tudi socialni dialog.

Ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel je v interaktivni razpravi, ki jo je vodila novinarka časopisa Financial Times Sarah Neville, predstavila izkušnje Slovenije pri sodelovanju v projektu PaRIS in poudarila, da je ta projekt velikega pomena za Slovenijo, saj bo zagotovil verodostojne in zanesljive podatke o kakovosti osnovnega zdravstvenega varstva, osvetlil najboljše prakse in identificiral vrzeli, ki jih je treba odpraviti. Raziskava bo prispevala k višji kakovosti oskrbe in boljšim rezultatom.

Ministrica je med drugim dejala, da je paciente nujno treba vključiti v procese odločanja in skupaj z njimi graditi rešitve, tudi nove tehnološke (digitalne) storitve. Na finančna sredstva, namenjena zdravstvenemu varstvu, moramo gledati kot na naložbo in ne kot na strošek. Pri tem se je treba odločati, kaj je pomembno za paciente. Paziti je treba, da procesov zgolj ne digitaliziramo, ampak da jih istočasno tudi optimiziramo. Ministrica je izpostavila, da moramo zasledovati cilj »boljše zdravje za vloženi denar«.

Ko se uvajajo tehnološke novosti, jih je treba ovrednotiti, ves čas spremljati njihovo učinkovitost in prispevek k boljšim rezultatom zdravljenja. Zato so pomembni kazalniki izidov, ki jih poročajo pacienti. Rezultati raziskave PaRIS bodo zato izjemno dobrodošli.