Zbrane je uvodoma pozdravila državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je opozorila na pomen podatkov – enega ključnih elementov digitalnega in zelenega evropskega prehoda. Evropska strategija za podatke skupaj z Belo knjigo o umetni inteligenci tvori prvi steber Digitalne strategije Evropske unije. Njen cilj je zagotoviti enotni trg podatkov in razvoj podatkovnega gospodarstva, ki stremi k povečanemu razvoju izdelkov na podlagi podatkov in k povpraševanju po njih po vsem enotnem trgu. Tudi naša krovna strategija Digitalna Slovenija 2030 opredeljuje podatke kot strateško surovino in gonilo pametne družbe 5.0 in poudarja izjemni pomen zagotavljanja ažurnih, pravočasnih in celovitih podatkov. Na evropski ravni je ustrezna krovna zakonodaja v glavnem narejena, v Sloveniji pa bo sosledje korakov pri vzpostavljanju podatkovnih prostorov koordiniralo ministrstvo za digitalno preobrazbo. 

Federico Milani iz evropske komisije (DG CONNECT) je predstavil stanje s podatkovnimi prostori v Evropski uniji in mnoge prednosti izmenjave verodostojnih podatkov v poslovanju, znanosti, inovacijah, pri sprejemanju odločitev, optimiranju, sodelovanju in partnerstvu. Evropska komisija je v strategiji za podatke iz leta 2020 napovedala 10 skupnih podatkovnih prostorov, trenutno jih je 14, od zdravja do kmetijstva, financ, prometa, kulturne dediščine, jezikov itd. Kmalu bodo oblikovali še nekatere nove podatkovne prostore. 

Ines Vlahovič, članica ekspertne skupine za poslovne modele pri Evropskem centru za podporo podatkovnim prostorom (DSSC), je med drugim poudarila pomen natančnih predpisov oziroma pravil pri upravljanju podatkovnih prostorov ter vrednost sinergij med podatkovnimi prostori oziroma njihovo zaželeno povezljivost, Mariane ter Veen, ki se v nizozemskem podjetju Innopay ukvarja s podatki in pomaga tudi mnogim evropskim ustanovam, pa je s primeri iz gradbeništva, logistike in poslovanja prikazala koristi, ki jih prinaša uporaba pravih podatkov. Pri vzpostavljanju podatkovnih prostorov je po njenem najbolje izhajati iz preprostega vprašanja: katere konkretne primere želite rešiti s pomočjo podatkovnega prostora? 

Pri pripravi načrtov za podatkovne prostore na evropski ravni so sodelovale tudi slovenske organizacije. Dr. Urška Starc Peceny, vodja oddelka Turizem 4.0 pri novogoriškem visokotehnološkem podjetju Arctur, je orisala pot razvijanja digitalnih orodij, odkar so se pred leti vprašali, kako bi lahko s sodobnimi tehnologija pomagali turizmu. Večina turističnih ponudnikov v Evropi so namreč manjši ponudniki, ki nimajo dostopa do velikih platform, vendar zdaj to popravljajo z nastajajočimi evropskimi podatkovnimi prostori za turizem. Mag. Daniel Copot iz DIH AGRIFOOD s sedežem v Prekmurju, ki pomaga pri digitalni preobrazbi kmetijstva in pri evropskem podatkovnem prostoru za to področje, je še posebej opozoril na zagotavljanje funkcionalnosti, saj je platforma v prvi vrsti namenjena uporabnikom, pa tudi za ozaveščanje, s katerim se krepi zaupanje. 

Flavio Fuart iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici je sodeloval pri evropskem projektu izdelave načrta za podatkovni prostor za pametne skupnosti v EU. Pravkar so končali pripravljalni projekt, ki bo marca letos prešel v naslednjo fazo sprejemanja in uresničevanja. Fuart je predstavil tudi podatkovni prostor za veščine in spretnosti ter pomen upravljanja takega prostora. Pomembno se mu zdi zlasti sodelovanje in sprotno prilagajanje, saj so podatki razdrobljeni, okolje pa se neprestano in hitro spreminja. 

Asist. dr. Martina Šestak, članica Inštituta za informatiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, se je posvetila zlasti tehničnim gradnikom za vzpostavitev agroživilskega podatkovnega prostora, red. prof. dr. Domen Mongus, vodja Centra za pametna mesta in skupnosti in Laboratorija za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno inteligenco na UM, kjer veliko sodelujejo v gospodarstvom in so vključeni tudi v mnoge evropske projekte (denimo v optimizacijo redistribucije e-koles v Barceloni in v projekt za realno časovno spremljanje bojišč), pa je opozoril tudi na pomen podpornih okolij za čim boljšo uporabo podatkovnih virov. 

Saša Kek iz Ministrstva za digitalno preobrazbo je poudarila, da podatkovni prostor igra ključno vlogo za digitalne pametne skupnosti. Trenutno je v pripravi EU razpis, kjer se izvajalo kaskadno financiranje, pri čemer Evropa prispeva 50%, ministrstvo pa 30% ostalih 20% pa bodo morali zagotoviti prijavitelji.

Triurni posvet, s katerim je Slovenija naredila prvi korak k vzpostavitvi podatkovnih prostorov, ki posameznikom, podjetjem in ustanovam omogočajo vstop na enoten in zaupanja vreden trg podatkov, kjer so zavarovane človekove pravice in spoštovane temeljne vrednote Evrope, je povezoval mag. Aleš Veršič iz ministrstva za digitalno preobrazbo.