Državni sekretar dr. Germšek je uvodoma poudaril pomembnost dogodkov, kot je ta kongres, za razvoj sadjarstva tako v Sloveniji kot tudi na mednarodni ravni. Posvečen bo novim izzivom, ki jih podnebne spremembe prinašajo kmetijstvu. Kot eno glavnih rešitev v boju proti podnebnim spremembam je državni sekretar omenil uvajanje novih tehnologij: »Napredek v panogi se lahko doseže z upoštevanjem stroke. Podnebne spremembe terjajo nove postopke, nove tehnologije in razmislek o vedenju sadjarske panoge.« Dodal je, da se morajo sadjarji v boju proti podnebnim spremembam posluževati namakanja, fertilizacije ter protitočnih mrež.

Sadjarstvo bo podprto tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SN SKP 2023-2027) kjer je eden ključnih ciljev krepitev organizacij proizvajalcev. Državni sekretar je dodal, da je prihodnost slovenskega sadjarskega sektorja odvisna tudi od vlaganja v znanje in razvoj kar podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Če želimo imeti na trgu več slovenskih jabolk je pomembno, da velik poudarek dajemo prenosu novih znanj in uvajanju novih tehnologij.« Na današnjem kongresu je sodelovala tudi  generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, ki je udeležencem predstavila konkretne ukrepe na področju, sadjarstva, ki jih uvaja SN SKP 2023-2027.

Promocija sadjarstva se v Sloveniji izvaja tudi preko različnih projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Eden od teh je shema šolskega sadja in zelenjave, ki se v Sloveniji izvaja že 15 let. Preko te sheme se brezplačno razdeli dodaten obrok sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah ter v zavodih (vključenih je približno 90 odstotkov slovenskih šol), v povprečju pa se razdeli 500 ton svežega sadja, od tega več kot polovica od lokalnih pridelovalcev. Pri promociji sadja in zelenjave v Sloveniji je v pomoč tudi dejstvo, da je sektor sadja vključen v sektorsko promocijo »Izbrana kakovost Slovenija« vse od leta 2016.

Več o sadjarstvu v Sloveniji: 

V Sloveniji trenutno 12.000 hektarjev sadovnjakov obdeluje 22.000 pridelovalcev sadja. Povprečna površina intenzivnih sadovnjakov znaša le 1,31 hektarja. Glavna sadna vrsta v Sloveniji je bila in je še vedno jablana, vendar je trend pridelave jabolk zadnja leta žal negativen. Namakanih je le 470 hektarjev (24%), oroševalni sistem je na 95 hektarjih, z mrežami proti toči pa je opremljenih 1239 hektarjev (64%) intenzivnih sadovnjakov jablan. Prav zaradi tega so inovacije ključnega pomena za slovensko sadjarstvo.