Na vsakem področju so delili raznorazne »bonbončke«. Marsikomu dodatke pri plačah, ostalim pa take in drugačne bone. Denimo turistične za vse. In digitalne bone v vrednosti 150 evrov na osebo za nakup računalniške opreme za mlade. Nimam točnega podatka, koliko so nas stali dodatki in turistični boni. Imam pa natančen podatek, koliko so nas stali digitalni boni – več kot 29 milijonov evrov. Nenazadnje sem – po načelu transparentnosti – osebno naročila, da se podatki o porabi bonov odprejo in delijo na portalu odprtih podatkov OPSI: Digitalna vključenost - Zbirke | OPSI - Odprti podatki Slovenije (gov.si).

Takoj, ko sem postala ministrica, smo se z ekipo lotili prenove Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, da ustavimo negospodarne in nenamenske porabe javnih sredstev. Še danes trdim, da nakup slušalk ne prispeva k digitalni pismenosti, kar so jasno pokazali tudi podatki. Delež oseb, ki imajo vsaj osnovne digitalne spretnosti, ki ga meri indeks DESI, je padel – ne pa zrasel, kot je bilo zapisano v obrazložitvi Zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada in potrdil državni zbor v prejšnji sestavi.

Natančno premišljen in razdelan načrt za vključujočo informacijsko družbo

Že na predstavitvi na matičnem odboru sem jasno predstavila zavezo, da bo moja prioriteta na področju informacijske družbe digitalna vključenost, ki zajema: 1.) dostop do interneta, 2.) dostop do znanja in spretnosti in 3.) dostop do računalniške opreme.

Da bomo lahko izpolnili cilje, ki smo si jih postavili, smo se z ekipo nemudoma lotili dela.

Za dostop do interneta smo na ministrstvu že avgusta 2022 sprejeli Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030, ki je bil mejnik za črpanje sredstev NOO in ga je prejšnje vodstvo nekako spregledalo. Črpanje sredstev za razvoj gigabitne infrastrukture smo v enem letu dvignili s pol milijona evrov na dobrih 15 milijonov evrov. Skupno smo v letu 2023 investirali 16 milijonov evrov za razvoj širokopasovnih omrežij.

Za dostop do znanja in spretnosti smo objavili številne razpise za mlade, za odrasle, za starejše in še posebej za ženske. Lani se je v različne programe za razvijanje digitalnih kompetenc vključilo več kot 5200 mladih in več kot 13.400 starejših, prekvalifikacijo v IKT-poklice pa je začelo 513 žensk. Skupno smo v letu 2023 za usposabljanja namenili 8,5 milijonov evrov.

In še zadnja prioriteta – dostop do računalniške opreme. Najprej smo spremenili zakon, s katerim smo ukinili ukrep digitalnih bonov. Namesto tega smo predstavili tako imenovani mehanizem za brezplačno izposojo računalniške opreme (na kratko MIRO). Za zgled smo vzeli učbeniški sklad, ki je bil v Sloveniji vpeljan pred več kot 20 leti. V zakonu smo natančno določili: kdaj bo začel delovati sklad – v začetku leta 2024; katere so prioritetne skupine oziroma komu je ta oprema namenjena – socialno ogroženim; kdo bo zagotavljal sredstva za delovanje sklada – MDP; kdo bo razdeljeval opremo – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Zakaj ravno ta Sklad? Zato, ker 1.) nismo želeli ustanavljati novih zavodov in 2.) ker ima Sklad dostop do podatkov o socialno ogroženih skupinah in tudi vpeljane postopke za dodeljevanje pomoči vsem, ki takšno pomoč potrebujejo.

Takoj po sprejetju Zakona smo se lotili dela. Na MDP smo zagotovili sredstva, Ministrstvo za javno upravo pa je za ta namen izvedlo odprto (!) Javno naročilo za nakup prenosnikov. Pri pripravi tehničnih specifikacij so sodelovali strokovnjaki z Direktorata za podporo uporabnikov, ki skrbijo za IKT opremo za približno 15.000 uslužbencev v državni upravi. Torej – tudi če ministrica, ki sem, mimogrede, izredna profesorica na katedri za IKT na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, državna sekretarka, ki je docentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in državni sekretar, ki ima doktorat s področja elektrotehnike, »nimamo pojma« o računalnikih, imajo zagotovo dovolj tehničnega strokovnega znanja naši sodelavci, ki skrbijo za vso IKT opremo za celotno državno upravo.

V zakonu je bilo natančno navedeno, kdo so upravičenci. In medtem, ko so mi očitali število 13.000 prenosnikov, ki smo jih kupili, sem jasno povedala, da me skrbi, da smo jih zaradi omejenih sredstev nabavili premalo – zdaj se je pokazalo, da je bila moja skrb upravičena. Žal je v naši državi še vedno preveliko število socialno ogroženih in žal imamo omejeno količino sredstev, ki jih lahko namenimo za blaženje socialnih stisk.

Dobri ukrepi se najlažje uničujejo z zavestnim širjenjem laži

Žalosti me, da se v javnem prostoru brezvestno ponavljajo laži, ki jih plasirajo nekateri:

• da smo kupili obnovljene računalnike – računalniki so novi in zapakirani v originalni embalaži z navodili v slovenskem jeziku;
• da sploh ne vemo, kje so prenosniki – prenosniki so skladiščeni na varnem, podobno, kot skladiščimo tudi opremo, ki jo nabavimo za državne uslužbence do razdelitve;
• da so prenosniki zastareli in slabše kakovosti – vsi prenosniki imajo novejše procesorje od prenosnikov, ki jih uporablja 95 odstotkov uslužbencev državne uprave. Računalniki so srednje kakovosti in povsem primerni za delo običajnega uporabnika ter za brskanje po spletu, sprejemanje, pošiljanje in organiziranje spletne pošte, dostopanje do elektronskih storitev, urejanje dokumentov in razpredelnic itd.;
• da prenosniki že pol leta čakajo v skladišču – prenosniki so bili dobavljeni šele konec novembra lani, kakor je bilo tudi predvideno v javnem naročilu;
• da me preiskuje KPK – KPK je na podlagi prijave, ki, mimogrede, vsebuje enaka vprašanja in lažne navedbe, kot so jih na ministrstvo pošiljali določeni portali (!), zaprosila za posredovanje podatkov oziroma dokumentacije.

Laži se dirigirano reproducirajo v nekaterih medijih, ki poročajo o »aferi«, ne da bi preverili, kaj od navedenega je res in kaj ne. Še več, ne glede na to, da smo večkrat zahtevali popravke in prilagali točne podatke in informacije, v nasprotju z Zakonom o medijih ne objavljajo popravkov in še kar naprej zavajajo.

Ne želim posploševati, saj še zmeraj obstajajo mediji in novinarji, ki odlično opravljajo svoje delo in poročajo profesionalno. Ni se mi zdelo niti najmanj zabavno tudi posmehovanje, češ da smo preroki in da smo vnaprej vedeli, da bodo poplave, in smo zaradi tega razdelili prenosnike prizadetim občinam. Ne, nismo preroki. Smo pa vedno pripravljeni pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. In tako smo, kot večina Slovenije, tudi na našem ministrstvu priskočili na pomoč ustanovam, ki so utrpele škodo zaradi poplav in plazov. Podlaga za nakup računalniške opreme je bil konkretni člen v interventnem zakonu, ki ga je sprejela vlada.  

Socialna država, v kateri imamo vsi enake možnosti

V koalicijski pogodbi petnajste Vlade Republike Slovenije je v četrtem poglavju pod naslovom Socialna in vključujoča skupnost kot prva prioriteta oziroma cilj zapisano: »Za uveljavljanje ustavnega načela socialne države se bomo borili proti revščini in socialni izključenosti.« Digitalna izključenost vodi k socialni izključenosti. Z vzpostavitvijo sklada za brezplačno izposojo prenosnikov socialno ogroženim Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izpolnjujemo prioriteto in cilj, ki smo ga zapisali v najbolj obvezujoči pogodbi te vlade – v koalicijski pogodbi, s katero smo se zavezali, da bomo obljube volivkam in volivcem uresničili. Ne razumem tistega, ki bi raje videl, da država nameni skoraj 30 milijonov evrov letno za to, da deli bone v vrednosti 150 evrov vsem, namesto da bi digitalno in posledično socialno izključenost preprečeval sistemsko.

Da bi olajšali dostop do znanja, je država pred leti vzpostavila Učbeniški sklad. Ta še danes lajša življenja večini staršev v naši državi. Danes živimo v digitalnem svetu. Zato sem prepričana, da moramo narediti korak naprej in vzpostaviti nov, Računalniški sklad. Zame dostop do interneta s pomočjo ustrezne IKT opreme odpira pot do znanja in informacij, zato v njem vidim osnovno človekovo pravico. In Računalniški sklad je, v nasprotju s takšnimi in drugačnimi dodatki in boni, transparentna in sistemsko urejena rešitev. Četudi je treba pri vzpostavitvi takšne rešitve zaradi izrednih dogodkov v državi počakati teden ali mesec več, kot je bilo načrtovano.  Gre za nov ukrep, za katerim stojimo, saj smo prepričani, da bo prispeval k razvoju družbe, v kateri bomo imeli vsi prebivalci in prebivalke enake možnosti.