Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Fajon: "Podpiramo pogajalski proces pod okriljem OZN za reševanje ciprskega vprašanja"

Ministrica Tanja Fajon je na uradnem obisku gostila zunanjega ministra Cipra dr. Constantinosa Kombosa. Slovenija in Ciper sta kot podobni misleči, sredozemski in gospodarsko primerljivi državi naravni zaveznici ter članici Unije za Sredozemlje in neformalne skupine sredozemskih držav MED-9. Ministra sta govorila še o reševanju ciprskega vprašanja, aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu in v Jemnu.

Slovenija bo kot nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) posebno pozornost namenjala ciprskemu vprašanju. Pri tem je ministrica Fajon poudarila: "Želim si, da bi prišli do soglasnega sprejetja resolucije o enoletnem podaljšanju mandata mirovnim silam OZN na Cipru, ki že 60 let ohranjajo na otoku mir. Danes lahko napovem, da bo Slovenija v to misijo poslala do 15 vojakov. Na Ministrstvu za obrambo že delajo na tem, da se Slovenska vojska še letos vrne na Ciper, v misijo, kjer smo nekoč že sodelovali. Podpiramo tudi pogajalski proces za reševanje ciprskega vprašanja pod okriljem OZN in mandat dobrih uslug Generalnega sekretarja OZN, ki je prejšnji teden za svojo osebno odposlanko za Ciper imenoval nekdanjo zunanjo ministrico Kolumbije z bogatimi izkušnjami Marío Ángelo Holguín Cuéllar." Glede ciprskega vprašanja je ministrica dodala še, da podpiramo napredek pri doseganju federacije dveh con in dveh skupnosti, skladno z resolucijami Varnostnega sveta OZN.

Ministrica Fajon in minister dr. Kombos sta se zavzela za dialog in tesnejše sodelovanje med državama, posebej v okviru članstva Slovenije v Varnostnem svetu OZN in drugega ciprskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici 2026. Dogovorila sta se, da bosta državi ohranjali dvostranski dialog na evropski in mednarodni ravni ter poudarila zavezanost spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic.

Velik del pogovorov sta zaradi aktualnih geopolitičnih razmer namenila Bližnjemu vzhodu. Strinjala sta se, da je treba za reševanje izraelsko-palestinskega konflikta poiskati politično in ne vojaško rešitev. "Nujno je treba doseči takojšnje premirje in vzpostaviti pogoje za čimprejšnji začetek pogovorov o rešitvi dveh držav za mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Slovenija pozdravlja ciprsko pobudo za vzpostavitev pomorskega humanitarnega koridorja za humanitarno pomoč iz Cipra do Gaze, saj je naša glavna naloga, da zaščitimo civiliste. Vsaka nova civilna žrtev je žrtev preveč in dokaz, da smo resnično padli na testu humanosti," je povedala ministrica Fajon.

Glede napadov Hutijevcev na trgovske ladje v Rdečem morju, kar vpliva tudi na Luko Koper, je ministrica Fajon povedala, da na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pozorno spremljamo dogajanje in napovedala posvetovanje znotraj EU, NATO in Varnostnega sveta OZN: "Usmerjeni napadi ZDA in Združenega kraljestva na hutijevske cilje v Jemnu vnašajo v regijo novo dinamiko, ki lahko dodatno zapletejo razmere."

Ministra sta izrazila interes za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama, predvsem na področjih transporta in logistike: "Veseli me, da s ciprsko letalsko družbo potekajo pogovori za vzpostavitev povezave med Ljubljano in Larnaco, ki bi povečala poslovne priložnosti za obe strani. Verjamem, da bi to pripomoglo tudi h krepitvi sodelovanja med državama," je poudarila ministrica Fajon.

Med temami pogovorov je bilo tudi nadaljnje sodelovanje v sredozemski regiji, predvsem v Uniji za Sredozemlje, ki predstavlja pomemben okvir za dialog in reševanje regionalnih izzivov, in v neformalni skupini sredozemskih držav MED-9. Podpiramo sprejem reform za opolnomočenje delovanja Unije za Sredozemlje ter sodelujemo pri njenih projektih in pobudah. Ministrica Fajon je posebej izpostavila pomen nadaljnje podpore Evro-sredozemski Univerzi (angleško Euro-Mediterranean University – EMUNI) z vidika zagotavljanja sredstev in izboljšanja študijskih programov.

V razpravi o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana pa je ministrica Fajon ponovno poudarila, da moramo delati na tem, da bodo tako bodoče države članice EU kot tudi EU skladno s tako imenovano 'Blejsko zavezo' pripravljene na širitev do leta 2030.