Postopek je sprožila Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov na podlagi resolucije z decembra 2022, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija. S tem je Meddržavno sodišče v Haagu (angleško International Court of Justice – ICJ) zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih (Gaza, Zahodni Breg, vključno z vzhodnim Jeruzalemom) in očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe s strani Izraela.

Pod očitanem delovanju Izraela je mišljeno:

• od dolgotrajne zasedbe, naseljevanja in priključitve palestinskega ozemlja s strani Izraela – od leta 1967,
• do delovanja Izraela za spremembo demografske sestave, značaja in statusa Jeruzalema ter
• sprejema zakonodaje in ukrepov, ki diskriminirajo Palestince.

"Gre za zelo širok spekter očitanih kršitev, ki se že desetletja izvajajo v tej regiji in katerih grozljive posledice so vidne tudi danes. V luči nedavnih dogodkov v Gazi in na Zahodnem bregu se je Slovenija, kot ena redkih EU držav, odločila, da bo v tem postopku pred Meddržavnim sodiščem aktivno sodelovala in predstavila svoja stališča," je na novinarski konferenci po sprejetju sklepa na seji Vlade Republike Slovenije poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Stališče Slovenije do konflikta na Bližnjem vzhodu je jasno in že velikokrat izraženo: "Ostro obsojamo nasilje tako Hamasa v Izraelu kot Izraela v Gazi – civilisti ne smejo biti tarča. Opozarjamo na to, da v Gazi prihaja do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Od 7. oktobra 2023 je bilo pobitih 23 tisoč Palestincev, od tega je 70 odstotkov žensk in otrok. Razseljenih je 1,9 milijona ljudi, kar predstavlja skoraj 85 odstotkov celotnega prebivalstva. Ostro obsojamo tudi kakršnekoli namere o izseljevanju palestinskega prebivalstva iz Gaze ali Zahodnega brega in o zmanjšanju palestinskega ozemlja. Slovenija že ves čas poziva k dodatnim sankcijam proti Hamasu in proti nasilnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu ter k vzpostavitvi trajnega premirja v Gazi, neomejenemu dostopu humanitarne pomoči ter čimprejšnjemu začetku mirovnega procesa rešitve dveh držav, kar vključuje mednarodno priznanje države Palestine, s končnim ciljem mirnega in varnega sobivanja Izraelcev in Palestincev," je še dodala ministrica Fajon.

Sodišče je začetek ustne obravnave določilo 19. februarja 2024. Slovenija bo na vrsti 23. februarja. Celotno zastopanje Republike Slovenije v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu usklajuje oziroma vodi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Postopek za izdajo svetovalnega mnenja je tudi priložnost, da se povrne zaupanje v verodostojnost mednarodnih institucij, ko gre za razmere v Gazi.

Ministrica Fajon je glede tožbe, ki jo je pred Meddržavno sodišče vložila Južna Afrika povedala: "Ta postopek še ni v fazi, ko bi se lahko kdorkoli prijavil kot intervenient. Nobena država se v tej fazi - torej odločanja o začasnih ukrepih in preden se sodišče izreče o svoji pristojnosti - ne more na tak način 'pridružiti' tej tožbi. To bo možno šele kasneje oziroma ko bo tako določilo sodišče. Slovenija bo postopek vsekakor pozorno spremljala. O morebitni intervenciji se bomo odločali, ko bo to možno in na podlagi pravnih argumentov."

Slovenija podpira postopke glede kršenja konvencije o genocidu, tako v primeru Ukrajine kot tudi Palestine. Kot zagovornica mednarodnega prava Slovenija v celoti podpira delo Meddržavnega sodišča in izraža upanje, da bo čimprej odločilo v tej zadevi. "Samo sodišče je tisto, ki lahko odloči o tem, ali določena dejanja pomenijo genocid ali ne. Nobena država, organizacija ali politični predstavnik nima mandata, da to stori namesto sodišča," je še poudarila ministrica Fajon.