Skoči do osrednje vsebine

Zakon o obnovi prinaša tudi ukrepe s področja kmetijstva in gozdarstva

Državni zbor je prejšnji teden sprejel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Glavni cilj zakona je zagotoviti mehanizme za kakovostno in hitro obnovo po avgustovskih poplavah in plazovih, zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami ter trajno ureditev in razvoj prizadetih območij.
pogled na kmetijsko območje, zasuto z zemeljskim plazom, v ospredju uničen traktor

Posledice avgustovske ujme v Zgormji Savinjski dolini | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zakon o obnovi prinaša tudi rešitve z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki so usmerjene v učinkovito obnovo kmetijskih zemljišč, gozdnih cest ter osuševalnih in namakalnih sistemov ter enostavnejšo gradnjo nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij. Obnovo in razvoj kmetijstva po poplavah bosta pospešila jamstvo države za predplačila iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 in državno poroštvo za kredite, namenjene odpravi posledic ter razvoj kmetijskih gospodarstev.  

Sanacija osuševalnih in javnih namakalnih sistemov

V skladu z Zakonom o obnovi se bo sanacija poškodovanih osuševalnih in javnih namakalnih sistemov krila iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in ne bo v breme lastnikov ali zakupnikov kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega ali javnega namakalnega sistema. Za sanacijo bo morala državna ali lokalna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih pripraviti sanacijski program za vsak osuševalni ali javni namakalni sistem posebej.

Sanacija kmetijskih zemljišč

Ker Zakon o kmetijskih zemljiščih trenutno ne opredeljuje sanacije poplav in plazov, se za odpravo posledic avgustovske ujme k agromelioracijskim delom po novem štejeta tudi:

  • sanacija manjših plazov kot zahtevna agromelioracija, za katero je treba pridobiti odločbo MKGP in pripraviti sanacijski načrt. Predmet sanacije bodo manjši plazovi na kmetijskih zemljiščih, ki ne ogrožajo objektov;
  • odvoz naplavin in plavja s kmetijskih zemljišč za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v ponovno kmetijsko uporabo kot nezahtevna agromelioracija. Če se ukrepi izvajajo na območju varovanj in omejitev, ni treba pridobiti predpisanih soglasij in dovoljenj za odvoz.

Ta sprememba bo omogočila sanacijo kmetijskih zemljišč s sredstvi iz podukrepa M5.2 – Podpora za obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov ter podukrepa M4.3 – Agromelioracije na kmetijskih zemljiščih iz PRP 2014–2020.

Gradnja vodnih zadrževalnikov za potrebe kmetijstva

Pri načrtovanju vodnogospodarskih ureditev za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov je kot ukrep s področja kmetijstva predvideno načrtovanje mokrih zadrževalnikov. Gre za večnamensko ureditev zunaj območja vodotokov, voda iz teh zadrževalnikov pa bo primarno namenjena namakanju kmetijskih površin.

Nadomestitveni kmetijski objekti in kmetije

Gradnja nadomestitvenih objektov, ki so zaradi avgustovskih poplav in plazov neprimerni za bivanje ali opravljanje kmetijske dejavnosti, bo mogoča brez spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča.

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) bo na kmetijski namenski rabi mogoče načrtovati določene nadomestitvene kmetijske objekte ter stanovanjske stavbe za potrebe kmetijskega gospodarstva. Na kmetijskih zemljiščih bo gradnja omenjenih objektov mogoča le ob predhodno sprejetem OPPN, iskanje lokacij za gradnjo objektov pa je v pristojnosti lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost bo ob prvi spremembi občinskega prostorskega načrta (OPN) spremembe vnesla v OPN. Prišlo bo do spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče.

Jamstvo države za predplačila iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020

Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so utrpeli škodo v poplavah in plazovih, bodo lahko izkoristili možnost uveljavljanja predplačil v višini 50 odstotkov od odobrenih sredstev, za katere jim ne bo treba predložiti bančne garancije, saj bo jamstvo za predplačila zagotovila Republika Slovenija. Ta ukrep se bo v okviru PRP 2014–2020 izvajal pri ukrepu M5.2 – Obnova kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrofičnih dogodkov in podukrepu M4.1 – naložbe v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Obnova gozdnih cest

Zakon predvideva tudi obnovo v poplavah uničenih gozdnih cest v obliki manjšega ali večjega popravila gozdne ceste. Dela so izvedena v javno korist, zato se bo štelo, da so izvedena v skladu s prostorskimi akti predpisi tudi, če se uporabi drugačna tehnična rešitev kot pri gradnji prvotne gozdne ceste.

MKGP bo na podlagi končne ocene škode lokalnim skupnostim izdal informativne izračune z višino sredstev za obnovo in seznamom gozdnih cest. Za obnovo bo na voljo 50 milijonov evrov, sredstva pa bodo izplačana v dveh obrokih. Ukrep se bo izvajal do konca leta 2028.

Poroštva za kredite gospodarskih subjektov

Do kreditov s poroštvom, namenjenih za odpravo posledic poplav in plazov ter razvoj kmetijskih gospodarstev, bodo upravičeni tudi nosilci kmetijskih gospodarstev ter nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za kredite, ki jih bodo upravičenci najeli pri bankah, je predvideno poroštvo države in subvencija obrestne mere. Namen kreditov bo lahko nabava zemljišča, objekta, strojev in opreme ter drugih opredmetenih osnovnih sredstev, vključno s potrebnimi obratnimi sredstvi.