Skoči do osrednje vsebine

Četrta seja sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane

Državna sekretarka Eva Knez se je včeraj, 20. decembra, udeležila četrte seje Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane.
Člani sveta sedijo za mizo in poslušajo.

Seja sveta za ekološko kmetijstvo. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je uvodoma predstavilo podatke o vključenosti kmetijskih gospodarstev (KMG) v ekološko kmetovanje za leto 2022, podatke o količini pridelanih in predelanih ekoloških proizvodov ter podatke o številu KMG in obsegu površin, ki so v okviru zbirne vloge za leto 2023 uveljavljali plačila za ekološko kmetovanje ter ekološko čebelarjenje. V letu 2022 je bilo v kontrolo ekološke pridelave prijavljenih 3786 KMG, ki so obdelovala 53.200 ha kmetijskih zemljišč.

V nadaljevanju so člani Sveta razpravljali o sistemu ohranitvenega kmetijstva. Površine v Sloveniji, ki se obdelujejo po tem sistemu, namreč naraščajo, trenutno ta način obdelave tal uporablja od 70 do 80 KMG, ki so vključena tudi v Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo. Ta način kmetovanja temelji na treh načelih, in sicer: v tla se ne posega ali se posega zelo plitko, obdelovalne površine so vedno prekrite, značilno je tudi pestro kolobarjenje ter setev mešanih posevkov.

Sledila je razprava o sistemu biodinamičnega kmetovanja, ki je holističen način kmetovanja. Zahteve zanj so predpisane v smernicah Demeter, ki so strožje od zakonodaje za ekološko kmetovanje. V Sloveniji ima trenutno certifikat za biodinamično kmetovanje 42 KMG.  Člani so vključeni v Združenje Demeter Slovenija in Zvezo biodinamikov Slovenije. Biodinamično kmetovanje deluje po sedmih principih, ki so: rodovitnost tal, odpornost in zdravje rastlin, doborbit živali, biodiverziteta, garantirana kakovost (certificirana shema), ekološka odgovornost ter socialna oziroma družbena odgovornost.

Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so: Denis Rusjan (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), Simon Golob (Čebelarska zveza Slovenije), Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Roman Žveglič (predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), Sašo Obolnar (Mreža Plan B za Slovenijo), Matej Kline (Permakulturni inštitut Maribor), Florjan Peternel (Sindikat kmetov Slovenije), Mija Lapornik (Trgovinska zbornica Slovenije), Brigita Golob (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), Marko Slavič (podjetje Vila Natura d.o.o.), Tatjana Zagorc (GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Katja Temnik (Zeliščni vrt Majnika), Mateja Škrl Kocijančič (Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije), Mihael Kasaš, (Združenje Demeter Slovenije), Anja Mager (Zveza slovenske podeželske mladine), Aleš Fister, (Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije), Anja Bolha (Zveza potrošnikov Slovenije) in Jožica Polajžer (Zadružna zveza Slovenije).