Področje delovanja državne geodetske službe, katerega ključni del sta prav Geodetska uprava Republike Slovenije in Geodetski inštitut Slovenije (GIS), sodi pod okrilje ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP). MNVP upravlja s prostorom, naravo in vodami. Za strateško in učinkovito upravljanje nujno potrebuje kakovostno in enostavno dostopno ter zanesljivo digitalno prostorsko podatkovno infrastrukturo. GIS pa v slovenskem prostoru predstavlja sinonim za razvojne naloge na področju prostorskih podatkov, kartografije in geoinformatike.

Državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc je izpostavila, da je »v zadnjih nekaj letih Geodetska uprava Republike Slovenije skupaj z Geodetskim inštitutom Slovenije močno vpeta v aktivnosti pri zagotavljanju digitalne preobrazbe javnega sektorja na področju prostora in okolja, kar predstavlja ključen predpogoj za doseganje trajnostnih ciljev zelenega dogovora, obvladovanja podnebnih sprememb in učinkovitega umeščanja objektov in infrastrukture v prostor.«

MNVP je že v pretekli finančni perspektivi 2014-2020 - takrat še kot Ministrstvo za okolje in prostor - v okviru programa projektov eProstor vzpostavil prostorski informacijski sistem in sistem za vodenje katastra nepremičnin ter distribucijsko okolje za prostorske podatke.  Državna sekretarka je ob tem poudarila: »Po zaključku programa projektov eProstor naše in vaše delo seveda še ni dokončano, saj ste že začeli izvajati aktivnosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost iz naslednje finančne perspektive, ki poteka pod imenom »Next Generation EU. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor se zavedamo, da so vse strateške teme ministrstva medsebojno povezane preko lokacije, za lokacijo pa ste v prvi vrsti poklicani geodeti. Slovenski geodeti imate torej ključno vlogo v procesu digitalne preobrazbe prostora in okolja, oziroma celotne slovenske in evropske družbe.«

Enostavno dostopni in kakovostni digitalni in geolocirani podatki o lokaciji oziroma o prostoru ter o nepremičninah, vodah, okolju in naravi so pomembni v slovenski digitalni podatkovni družbi. Geodetski inštitut Slovenije bo imel v tem procesu tudi v bodoče izjemno pomembno vlogo. Skrb za razvoj, zagotavljanje novih znanj ter nenehno spremljanje tehnološkega napredka je ključnega pomena za geodetsko stroko, kot tudi vse ostale stroke v sodobni družbi.

Državna sekretarka je še izpostavila, »da Geodetski inštitut Slovenije tako po 70 letih delovanja še naprej ostaja zavezan kakovostnemu strokovnemu in razvojno-raziskovalnemu delu ter ima povezovalno vlogo med akademsko, upravno, izvajalsko in uporabniško sfero na področju geodezije in geoinformatike.«