Udeležili so se ga predstavniki krovnih organizacij Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, predstavniki organizacij civilne družbe, ki v matici delujejo z namenom povezovanja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu z matično domovino ter novinarje, ki delujejo v zamejstvu, vodje diplomatsko konzularnih predstavništev Slovenije v sosednjih državah ter člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu.

Na dogodku, ki je bil družabne narave, je minister Arčon v nagovoru preletel pomembne trenutke na področju dela urada, ki so zaznamovali leto 2023. Minister in državna sekretarka sta v tem letu opravila več kot 80 sestankov na uradu, se več kot 70 krat mudila na obiskih in sestankih zunaj urada, udeležila sta se več kot 60 dogodkov pri Slovencih v zamejstvu, po svetu in doma. Na uradu smo gostili tudi šest večerov Sredi domovine, na katerih se predstavljajo ustvarjalci iz vseh štirih sosednjih držav, pa tudi iz izseljenstva. Ključne poudarke letošnjega leta je v svojem nagovoru, ki ga pošiljamo spodaj, povzel minister Arčon. Zbrane je nagovorila tudi državna sekretarka Vesna Humar.

Nagovor ministra Mateja Arčona na novoletnem sprejemu

Tu smo seveda zaradi druženja, ampak glede na to, da smo zbrani in da se zaokroža leto, je tudi priložnost za kratek pregled dela v minulem letu.

Na začetku mandata smo si kot enega glavnih ciljev zastavili to, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bi bili več zgolj in samo tema tega urada, temveč da bi se celotna vlada pri sprejemanju svojih odločitev zavedala, da imamo Slovence, ki živijo zunaj meja. Ta cilj zelo dobro uresničujemo in sodelovanje z drugimi resorji je odlično. Prav tako sodelovanje s kabinetom predsednika vlade. Kot zelo dober primer tega sodelovanja se je izkazal nedavni obisk v Rimu, na katerega smo se temeljito pripravili, vzpostavili dialog, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih obiska.

Pred nekaj dnevi se je zaključil redni letni razpis. Kljub zmanjšanju sredstev zaradi dodatnih finančnih bremen, ki so jih Sloveniji prinesle avgustovske poplave, smo na obeh razpisih za aktivnosti in delovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 2024 razpisali enako višino sredstev kot v prejšnjem letu. Uspešno pa večamo tudi sredstva iz drugih resorjev. Ministrstvo za gospodarstvo bo začelo z rednim financiranjem združenj v Zamejski gospodarski koordinaciji. Ministrstvo za kmetijstvo je z zakonom ustalilo financiranje kmetijskih organizacij. Pomagamo pridobivati sredstva na Interreg projektih za zamejske projekte. Zaključuje se velika naložba v Vzorčno turistično kmetijo v Prezidu, v Porabju uspešno teče gospodarski razvojni program in računamo na to, da bo z letom 2025 stekel enak program tudi v ostalih treh zamejstvih. Ključno je, da ob sredstvih za redno delovanje za društva in ustanove v zamejstvo pride tudi čim več sredstev za razvoj, za krepitev učenja slovenskega jezika, za odpiranje in ohranjanje delovnih mest.

V minulem letu smo uspeli povečati sredstva za štipendije za učenje slovenskega jezika. Na tem bomo še veliko delali, ker se zanimanje za učenje slovenščine povečuje in je prav, da ta trend izkoristimo. Oblikovali smo program za ohranjanje arhivskega gradiva Slovencev zunaj meja, ki zelo lepo teče. Pomagali smo tudi rešiti arhive iz cerkva v Betlehemu v ZDA. Ohranjanje dediščine Slovencev zunaj meja je zelo pomembno, prav tako pa ohranjanje stika s sodobno slovensko kulturo. Pa ne samo kulturo – tudi športom. Eden mojih najlepših trenutkov kot minister je bilo prisrčno srečanje z otroki iz zamejstva v Planici. Upam, da bomo pobudo lahko še kdaj ponovili.

Ta Urad bi res radi spremenili v prostor srečanj in izmenjave. Kot smo napovedali, v avli redno gostimo razstave. Trenutno se nam predstavlja Slovenska izseljenska matica. Poleg tega pa smo uvedli redne večere z zamejskimi in izseljenskimi ustvarjalci. Doslej smo jih gostili že 6 in po novem letu s temi dogodki nadaljujemo. Zelo smo hvaležni vsem vam, organizacijam in posameznikom, v Sloveniji in zunaj meja, za zaupanje in sodelovanje. Pa tudi novinarkam in novinarjem, ki z občutkom in predanostjo obravnavate to temo, raziskovalkam in raziskovalcem in vsem, ki razumete, kako pomemben je skupen slovenski kulturni prostor.