Gre za prvo okroglo mizo po tem, ko so bila po več kot 10-ih letih usklajevanja prav letos sprejeta Priporočila OECD o dostopu do pravnega varstva in pravosodnih sistemih, usmerjenih k ljudem. Mejnik odraža skupno predanost na področju, ki je ključno za krepitev vladavine prava, utrjevanje demokracije in gradnjo zaupanja v pravosodje. S tem se zasleduje tudi cilj trajnostnega razvoja 16.3, ki poudarja prizadevanje zagotavljanja enakega dostopa do pravnega varstva za vse.

Konferenco sta z uvodnimi nagovori odprli ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan ter direktorica OECD za javno upravljanje Elsa Pilichowski, slavnostni govornik pa je bil predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dr. Miodrag Đorđević.

V okviru panela na visoki ravni, ki ga je  moderirala državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje mag. Valerija Jelen Kosi, so visoki uradniki iz držav članic OECD in drugih držav ter institucij izmenjali nacionalne izkušnje, izvedene in načrtovane reforme, ter preučili možnosti politike za krepitev odzivnih in vzdržljivih pravosodnih sistemov, ki ne le prenesejo preizkusa časa, ampak tudi mostijo vrzeli zaupanja in se prilagajajo razvijajočim se pravnim potrebam. Razprave so poudarile tudi, da je za krepitev demokracije in vladavine prava, ter s tem za vzdržljivost pravosodnih sistemov, potreben tudi boj proti dezinformacijam, ki spodbujajo polarizacijo,  a ne na račun zagotavljanja svobode govora, dostopa do informacij in pluralizma. Prav tako se moramo osredotočiti na izboljšanje dostopnosti do pravosodja, še posebej za ranljive skupine, a pri tem krepiti sposobnosti držav za soočanje z izzivi digitalnih tehnologij. V skladu z iniciativo OECD za krepitev demokracije se je potrebno ukvarjati tudi z naraščajočo pomembnostjo okoljske pravičnosti v okviru globalnih izzivov podnebnih sprememb. Na spletni strani YouTube si je mogoče ogledati panel Uresničevanje pravosodja, osredotočenega na ljudi.

Okrogla miza se je nadaljevala z dialogom med uporabniki pravosodja in civilno družbo pri iskanju presečišča dostopa do sodnega varstva ter socialne vključenosti za določene skupine zaradi različnih pravnih potreb in izzivov bodisi zaradi dostopa storitev.  Izpostavljeni so bili uspešni primeri, tudi slovenski, glede sodelovanja med institucijami in sodišči ter sooblikovanja storitev z namenom krepitve sodelovanja in izboljšanja dostopa do pravnega varstva.

Naslednji panel je obravnaval pomen in implementacijo zgoraj navedenih novih OECD priporočil o dostopu do pravnega varstva. Predstavnik Vrhovnega sodišča je tako navedel dosedanje in načrtovane aktivnosti, ki so že odraz navedenih priporočil, predstavnica Vrhovnega državnega tožilstva v sledečem panelu na temo digitalizacije, pa aktivnosti za učinkovitejši pregon tudi s pomočjo digitalnih orodij. Poleg tega se je obravnavala potreba po znanju in spretnostmi zaposlenih v pravosodju za prilagajanje tehnološkemu napredku.

V okviru prvega panela zadnjega dne konference so udeleženci poudarili pomen dostopa do pravnega varstva za vse, da se nikogar ne pusti zadaj (“leaving no one behind”) ter pri tem poudarili potrebe ljudi v ranljivem položaju. Opredeljene so bile najboljše prakse in strategije za spodbujanje vključujočih, na pravicah temelječih in pravičnih pravosodnih sistemov. Dosegljiva informacija je nujni sestavni del dostopa do pravnega varstva. Slovenski panelist iz odvetniške družbe je v tem panelu izpostavil, da si Slovenija prizadeva za otrokom prijazno pravosodje in temu namenja posebno pozornost.

Naslednji panel se je osredotočil na merjenje osredotočenosti na ljudi in dostopa do pravnega varstva. Poudarjen je bil pomen pristopov, ki temeljijo na dokazih, za izboljšanje pravosodnih sistemov, zlasti z merjenjem pravosodnih sistemov in skladno s priporočilom OECD o dostopu do pravosodja in pravosodnih sistemih, osredotočenih na ljudi. Obravnavan je bil pomen okvirov, predpisov, zlasti enotnih standardov, ustreznih virov in sodelovanja, ki omogočajo zbiranje, uporabo, spremljanje in vrednotenje podatkov v celotnem pravosodnem sektorju.

Zadnji panel konference se je osredotočil na potencial inovacij in digitalne preobrazbe v pravosodju, pri čemer se je poudaril pomen obvladovanja s tem povezanih tveganj z zanesljivimi mehanizmi upravljanja. Razpravljalo se je o tem, kako se lahko digitalne tehnologije, vključno z nastajajočimi, uporabijo za izboljšanje učinkovitosti in odzivnosti pravosodnih sistemov, tako na sodiščih kot zunaj njih. Obravnavali so se tudi inovativni modeli zagotavljanja pravnih storitev, sodelovanje z akademskimi in nevladnimi institucijami ter razvoj mehanizmov spletnega reševanja sporov.

Razpravljalci so poudarili, da ne zadostuje samo nova tehnologija, saj moramo prepričati ljudi, da spremenijo svojo rutino, da spremenijo način dosedanjega dela. Z namenom dosega učinkovitosti je treba zagotavljati sodelovanje deležnikov ter te približati zunanjim uporabnikom. Digitalizacija mora biti odgovor potreb, ni dovolj, da lansiramo orodja, ta orodja se morajo uporabljati, se bodo pa uporabljala, če bodo uporabniku prijazna, če jih bomo približali ljudem, za kar pa je nujno sodelovanje tako uporabnikov kot tudi deležnikov, ki pravosodno okolje digitalizirajo. Med drugim je bil predstavljen tudi slovenski projekt elektronske dražbe za prodajo premoženja v stečajnih postopkih in izvedba elektronskih dražb v realnem času.

Ponovno je bilo podano opozorilo o izzivih in tveganjih povezanih z digitalno preobrazbo. Ne gre le za vprašanje spletne varnosti, temveč tudi za preprečevanje digitalnega razkoraka, ki je povezan z izobrazbo, starostjo, stopnjo revščine in področji, kjer ni (zanesljivega) dostopa do spleta. Pomembno je vključiti vse državljane ter sodelovati s strokovnjaki in gospodarstvom, da se zagotovi etični pristop in pristop osredotočen na ljudi.

Državna sekretarka Valerija Jelen Kosi je v zaključni besedi izpostavila, da bo konferenca zagotovo dosegla namen, ki vključuje prizadevanje za približanje pravosodja državljanom, ter se zahvalila vsem udeležencem konference za predstavitev raznolikega nabora predstavljenih iniciativ.

V okviru konference je potekalo še pet interaktivnih delavnic, kjer so udeleženci imeli možnost bolj poglobljene razprave na področju izboljšanja dostopa do pravnega varstva. Med drugim je bil na tehnični delavnici o otroku prijaznem pravosodju predstavljen velik napredek, ki ga je Slovenija naredila v zadnjih letih, zlasti z ustanovitvijo Hiše za otroke.

Okrogle mize so se kot panelisti udeležili slovenski predstavniki vseh ključnih pravosodnih deležnikov in civilne družbe ter predstavili slovenske izkušnje in (tudi mednarodno nagrajene) aktivnosti.

Ključna sporočila okrogle mize bodo predmet prihodnjih mednarodnih razprav, vključno z Globalnim forumom za krepitev demokracije 2024, Visokim političnim forumom za trajnostni razvoj 2024 in vrhom Združenih narodov o prihodnosti.