Razrešitev generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo

Vlada je izdala odločbo o razrešitvi Tomaža Hrovata s položaja generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih se uradnik z odločbo razreši s položaja v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca. Tomaž Hrovat je bil z odločbo Vlade RS s 1. junijem letos imenovan na položaj generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo. Tomaž Hrovat je 27. oktobra 2023 podal predlog za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer s 5. januarjem 2024.

Uredba o izvajanju intervencije podpore za novo sodelovanje v shemah kakovosti iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju intervencije podpore za novo sodelovanje v shemah kakovosti, kot je določeno v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027.

Uredba opredeljuje pravila za izvajanje podpore, ki je namenjena kmetom in pravnim osebam, ki se vključujejo v sheme kakovosti in se soočajo z dodatnimi stroški ter zahtevami trga, ki jih v začetnih fazah uvajanja proizvoda pogosto ne povrnejo. Cilj intervencije je spodbuditi večje sodelovanje kmetijskih gospodarstev v shemah kakovosti, kar naj bi prineslo večjo vrednost in količino takšnih proizvodov na trgu.

Upravičenci do podpore vključujejo nosilce kmetijskih gospodarstev, dopolnilnih dejavnosti ter pravne osebe, ki povezujejo več kmetijskih gospodarstev in so vključeni v certificiranje sheme kakovosti ali določenega proizvoda. Ključni pogoj za prijavo na javni razpis je veljaven certifikat za shemo kakovosti ali proizvod, za katerega se vloži vloga. Podpora, dodeljena v okviru intervencije, se uporablja za povrnitev stroškov sodelovanja v shemi, letnega prispevka ter stroškov pregleda skladnosti s specifikacijami sheme. Podpora se izplača v obliki pavšalnega plačila, ki znaša 100 odstotkov izračunane vrednosti po modelni kalkulaciji. To pavšalno plačilo omogoča preglednost, zmanjšanje napak ter administrativno poenostavitev za vse vpletene strani.

Sredstva se dodeljujejo po zaprtem javnem razpisu, in sicer za celotno programsko obdobje v višini 1.429.320,00 evrov. Uredba podpira sheme, kot so ekološka pridelava, zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in izbrana kakovost. Med obdobjem upravičenosti do podpore se preverja veljavnost certifikata za prejemnike sredstev, prav tako pa se pri pravnih osebah preverja ohranjanje števila vključenih kmetijskih gospodarstev v shemo kakovosti.

Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027.

Predlog uredbe prinaša vsebinske spremembe, dopolnitve posameznih členov ter redakcijske popravke. Namen teh sprememb in dopolnitev je olajšati in poenostaviti izvajanje intervencij ter jasneje zapisati določbe same uredbe.

Spremembe in dopolnitve zajemajo več področij, med drugim splošne določbe, ki vključujejo uskladitev s predpisi EU, prilagoditev razpoložljivih sredstev s spremembami v SN SKP 2023–2027 ter določitev izjem pri uporabi digestata in komposta.

Pri intervencijah, kot so kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko čebelarjenje, lokalne pasme in sorte ter biotično varstvo rastlin so spremenjene določbe glede števila živali, višine plačila na hektar, rokov za usposabljanje in poročanja podatkov ter drugih operativnih pravil.

Določene so minimalne zahteve za uporabo gnojil, ki vključujejo izjeme glede vodenja evidenc uporabe gnojil za upravičence, ki sodelujejo le v naravovarstvenih operacijah ali intervenciji Lokalne pasme in sorte.

Spremembe št. 2 Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023

Vlada je sprejela Spremembe št. 2 Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023 in potrdila čistopis Letnega načrta razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023.

Prvi odstavek 22. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) določa, da se prodaja in menjava državnih gozdov ter neodplačni prenos lastninske pravice z državnih gozdov na občino iz 24. člena ZGGLRS lahko izvede, če je državni gozd vključen v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, ki ga na predlog družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., sprejme vlada.

Skupno je v Letnem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2023 (LNR 2023), Spremembe št. 1 LRN 2023 in Spremembe št. 2 LNR 2023 načrtovana izvedba 190 poslov prodaj, menjav in neodplačnih prenosov lastninske pravice z državnih gozdov na občino iz 24. člena ZGGLRS.

Stališče do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2024, 2025 in 2026

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2024, 2025 in 2026, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 glede globokomorskih staležev. Slovenija podpira predlog akta in poudarja, da je treba pri obravnavi in sprejemanju uredbe upoštevati stališča držav članic, ki jih predlog neposredno zadeva.

Predlog akta določa ribolovne možnosti za Atlantik in Severno morje za obdobje treh let (2024, 2025, 2026) ter tehnično spremembo glede globokomorskih staležev za leti 2023 in 2024. Poleg avtonomnih staležev Unije zajema tudi deljene staleže, ki se upravljajo skupaj z Združenim kraljestvom, Norveško, Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva. Gre za dolgoročno določitev ribolovnih možnosti za nekatere staleže, kar predstavlja nadgradnjo obstoječe prakse.

Ukrepi, predlagani v aktu, so usklajeni s cilji skupne ribiške politike in politiko Unije glede okolja ter trajnostnega razvoja. Vključujejo tudi prepoved ribolova na jeguljo in povezano poročanje, kar je bilo uvedeno leta 2022. Jegulja je v Sloveniji zavarovana vrsta že od leta 2004.

Gre torej za nadgraditev ustaljene prakse določitve ribolovnih možnosti za nekatere staleže – po novem za več kot eno leto v luči dolgoročnih ukrepov. Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju okolja in trajnostnega razvoja.

O tem predlogu je predviden politični dogovor na decembrskem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo (10. in 11. 12. 2023).

Akt ne vpliva na slovensko ribištvo, saj se ribolovne možnosti za Sredozemlje urejajo v drugem aktu.

Predlog izbrisa zaznambe statusa stalno varovanega gozda v zemljiški knjigi

Vlada je izdala odločbo, s katero se ugotovi, da zemljišča okoli Golnika, navedena v predmetni odločbi, niso opredeljena kot gozd s posebnim namenom. Nadalje je Vlada pooblastila Državno odvetništvo RS, da na podlagi pravnomočne odločbe vloži predlog za izbris v zemljiško knjigo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je preverilo status gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdov ter veljavnost zaznambe v zemljiški knjigi »stalno varovalni gozd«, ki je bila vpisana na podlagi odločbe Ljudske Republike Slovenije, Ministrstva za gozdarstvo z dne 16. november 1950  in odločbo Vlade z dne 9. november 1951 (v nadaljevanju: Odločba).

MKGP je pridobil mnenje Službe Vlade za zakonodajo z dne 27. avgust 2020 in 2. junij 2023 ter Državnega odvetništva RS z dne 7. julij 2020, da je za postopek izbrisa zaznambe potrebno predhodno izdati ugotovitvene odločbe. Ker je pristojnost za določanje in prenehanje statusa gozdov s posebnim namenom dana Vladi (izdaja Uredbe o varovalnih gozdovij in gozdovih s posebnim namenom), slednja na predlog ministrstva izda ustrezno odločbo, ki bo podlaga za izbris predmetne zaznambe v zemljiški knjigi. Enako stališče je podalo tudi Ministrstvo za pravosodje dne 28. junija 2023.

Na podlagi podatkov zemljiške knjige je bil pripravljen seznam vseh parcel, pri katerih je vnesena zaznamba o stalno varovalnem gozdu. Pri tem so bile upoštevane nepremičnine iz zgoraj navedene Odločbe in naknadne parcelacije ter spremembe lastnikov. MKGP je v obdobju od 11. julija do 1. septembra letos z ugotovitvami seznanil tudi vse lastnike gozdov.