Poudarek dogodka je bil na zdravstvenih reformah, soočanju z izzivi glede človeških virov v zdravstvu in digitalizacije ter nujnosti vzpostavitve trdnega zaupanja med vsemi deležniki v zdravstvu, kakor tudi tematiko dostopa do zdravil in težav v dobavnih verigah.

Dogodka so se udeležili visoki predstavniki vladnega sektorja in strokovnjaki s področja javnega zdravja iz držav članic ZMJVE, ki so kot ključni akterji na nacionalnih ravneh vpeti v delovanje zdravstvenih sistemov sodelujočih držav, predstavniki zdravnikov, medicinskih sester, pacientov in farmacevtskega sektorja ter predstavniki mladih, da bi z različnih vidikov obravnavali točke dnevnega reda srečanja in tako pokazali, kako celovita in medsebojno povezana so razmerja med različnimi deležniki na področju zdravstva. Prisotni so bili tudi strokovnjaki iz partnerskih držav (Hrvaške in Slovenije) in partnerskih organizacij ZMJVE (Srednjeevropske pobude, angleško Central European Initiative - CEI, Evropskega centra za mir in razvoj, angleško European Centre for Peace and Development - ECPD) ter predstavniki Evropske komisije in mednarodnih organizacij (Svetovne zdravstvene organizacije, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, angeško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD, Sveta Evrope in Mednarodne zveze za zdravje mladih).

Udeležence dvodnevnega srečanja so uvodoma nagovorili ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, vodja Sekretariata ZMJVE, dr. Mira Jovanovski Dašić, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, dr. Hans Henri Kluge, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, veleposlanik Edvin Skrt ter dr. Branko Gabrovec, generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V prvem delu programa srečanja je bila obravnavana tema zdravstvenih reform v Evropi s poudarkom na regiji jugovzhodne Evrope. Pandemija Covid-19 je namreč razgalila stanja v zdravstvenih sistemih. Da bi ti bili v prihodnje finančno vzdržni, odporni in bolje pripravljeni na morebitne nove pretrese ter da bi ostali dostopni vsem, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, morajo biti potrebne zdravstvene reforme ali spremembe v središču načrtovanih aktivnosti na vladni ravni.

Zbranim so spregovorili vodja Sekretariata ZMJVE, dr. Mira Jovanovski Dašić,  predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, g. Tomas Zapata, sicer vodja Oddelka za zdravstvene kadre in izvajanje zdravstvenih storitev ter dr. Miran Rems, strokovnjak s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu. Predstavniki skoraj vseh prisotnih držav članic ZMJVE so na dogodku na kratko predstavili izkušnje in načrte lastnih držav glede reform oziroma ključnih sprememb v zdravstvenih sistemih.

Druga seja v sklopu dogodka je obravnavala perečo problematiko pomanjkanja zdravstvenega osebja ter poskušala najti odgovor na vprašanje, ali lahko oziroma na kakšen način bi uporaba umetne inteligence prispevala k obvladovanju in izboljšanju razmer. S krajšim prikazom stanja v državah članicah ZMJVE je uvodoma nastopil dr. Nicolae Jelamschi, direktor Nacionalne agencije za javno zdravje Moldavije, v okviru katere deluje Regionalni zdravstveni razvojni center ZMJVE za področje zdravstvenih kadrov. Sledile so tri izjemno izčrpne predstavitve področja umetne inteligence in možnosti, ki jih ta nudi. Nastopili so prof. dr. Dunja Mladenić, vodja Odseka za umetno inteligenco na Inštitutu "Jožef Stefan" Ljubljana, prof. dr. Gregor Štiglic, prodekan za raziskovalno dejavnost in predstojnik inštituta za raziskovalno dejavnost Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter prof. dr. Janez Povh, upravni direktor Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstvenega in tehnološkega središča Novo mesto. Seja se je zaključila s kratkima intervencijama predstavnic držav članic ZMJVE, Romunije in Severne Makedonije.

Okrogla miza prvega dne srečanja je bila namenjena razpravi o izzivih medsebojnega zaupanja med različnimi deležniki v zdravstvenem sistemu, kar je ključnega pomena za vzpostavitev učinkovito delujočih zdravstvenih sistemov, v katerih je pacient oziroma posameznik v središču obravnave. V diskusiji so sodelovali štirje predstavniki držav članic ZMJVE (Bosne in Hercegovine, Črne gore, Moldavije in Srbije), predstavnik Odbora za varnost in kakovost zdravstvene oskrbe v okviru Zveze organizacij pacientov Slovenije, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, predstavnica Ministrstva za zdravje, predstavnik Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, gospodarsko interesno združenje, ter podpredsednica Mednarodne zveze za zdravje mladih, ki je še posebej izpostavila pomembnost enakopravnega vključevanja mladih v procese oblikovanja zdravstvenih politik. V razpravi so bili podani različni pogledi in izkušnje v zvezi s trenutnim stanjem zaupanja v zdravstvene sisteme, ki je, upoštevajoč raziskave, zelo podobno v večini na dogodku sodelujočih držav, vsekakor pa nižje v primerjavi s povprečjem Evropske unije. Udeleženci dogodka, ki so bili zaprošeni za aktivno sodelovanje, so na zastavljeno vprašanje v okviru aplikacije Mentimeter »Kaj najbolj manjka, da bi okrepili medsebojno zaupanje v zdravstvenih sistemih?«, izpostavili pomanjkanje transparentnosti, prevzemanja odgovornosti na ravni posameznega deležnika v okviru njegove vloge ter k reševanju problemov naravnano miselnost.

Tematika zaupanja med deležniki v zdravstvenih sistemih bo obravnavana na Konferenci ob 15. obletnici Talinske listine »Zaupanje in preobrazba - odporni in trajnostni zdravstveni sistemi za prihodnost«, ki bo potekala 12. in 13. decembra 2023 v Talinu.

Drugi dan srečanja je bil v prvem delu namenjen predstavitvam in diskusiji na temo digitalizacije v zdravstvu, kot poti do vzdržnih in odpornih zdravstvenih sistemov. Uvodoma je s predstavitvijo izkušenj in dobrih praks na tem področju nastopila predstavnica ministrstva za zdravje Izraela, čemur so sledila strokovna predavanja predstavnika Evropske komisije Marca Marselle, direktorja Enote za digitalizacijo, EU za zdravje in modernizacijo zdravstvenih sistemov v okviru Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane pri Evropski komisiji, predstavnice Nacionalnega inštituta za javno zdravje Hajdi Kosednar ter predstavnice Srednjeevropske pobude (partnerice ZMJVE) Ane Sinkovič. Tematiko so s predstavitvijo izkušenj nekaterih držav članic ZMJVE zaključili predstavniki Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije in Srbije.

Zadnja sekcija v programu dogodka je bila posvečena aktualni problematiki dostopnosti do zdravil in njihovi razpoložljivosti. Kot uvodni govornik je nastopil Matjaž Marc, vodja Oddelka za farmakoekonomiko, spremljanje zdravil v prometu in vrednotenje zdravstvenih tehnologij Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Tematika je bila v nadaljevanju osvetljena z različnih vidikov Evropske komisije, Sveta Evrope in OECD. Z zanimivimi predstavitvami so nastopili Rainer Beker, direktor Direktorata D za zdravila in inovacije v okviru Generalnega direktorata za  zdravje in varnost hrane pri  Evropski komisiji, dr. Francois-Xavier Lerry, vodja Odseka za farmacevtsko in potrošniško oskrbo znotraj Evropskega direktorata za kakovost zdravil in zdravstvene oskrbe (angleško European Directorate for the Quality of Medicines & HealthCare - EDQM) pri Svetu Evrope ter Valérie Paris, višji analitik v okviru Odseka za zdravstvo OECD. Sklepno besedo sta imeli predstavnici članic ZMJVE, Moldavije in Srbije, ki sta predstavitve zaokrožili z izkušnjami njunih držav v povezavi z obravnavano tematiko.

Bogat program dvodnevnega dogodka, ki je potekal v zelo prijetnem in vedoželjnosti ter energije polnem vzdušju, je bil po mnenju večine udeležencev srečanja zelo skrbno izbran in tudi časovno dobro umeščen v obdobje, ko se tudi večina držav iz regije jugovzhodne Evrope sooča s posledicami pandemije Covid-19, z izzivi starajočega se prebivalstva in naraščajočih potreb po storitvah, izzivi uvedbe digitalizacije, ki dodatno zahteva vlaganja v zdravstvene sisteme in spremembo njihovega delovanja. Za zdravstvene sisteme držav v regiji, tako kot tudi za večino ostalih evropskih držav, pa so nezanemarljivi tudi vplivi posledic vojn in konfliktov ter mednarodnih migracij.