Kot je uvodoma dejala državna sekretarka Helga Dobrin, se migracije dogajajo ves čas in povsod po svetu. Migracije niso pomembne samo za posameznike, ampak tudi za družbo – medtem ko zakonite migracije praviloma pozitivno vplivajo na ciljne in izvorne države ter prispevajo h gospodarskemu razvoju, pa nezakonite migracije slabijo družbene sisteme in predvsem ogrožajo življenje, varnost in osnovne človekove pravice migrantov. »Migranti, begunci, prosilci za mednarodno zaščito in razseljene osebe so še posebej ranljivi za izkoriščanje, zlorabo in sodobne oblike suženjstva. Zato je pomembno, da se zavedamo ranljivosti migrantov in sprejemamo ustrezne ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej,« je poudarila državna sekretarka. Zgodnje prepoznavanje žrtev trgovanja med migranti je ključnega pomena za takojšnjo pomoč in zaščito, policiji in tožilstvu pa omogoča boljše preiskovanje in kaznovanje storilcev. Prav tako je pomembno kontinuirano ozaveščanje migrantov o njihovih pravicah in sodelovanje z delodajalci, da ustvarijo dostojne delovne pogoje, in podpirajo zmožnost delavcev, da prijavijo morebitne zlorabe.

Slovenija se tako kot tudi ostale države Evropske unije v zadnjih letih srečuje z neproporcionalnim številom oseb, ki zaprošajo za mednarodno zaščito. Azilni in migracijski sistemi Evropske unije so tako pod nesorazmernim pritiskom, za katerega se pričakuje, da se bo v prihodnjih letih še povečeval. »Slovenska vlada je v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij, zato je Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo s pripravo predloga migracijske in integracijske strategije. Medtem ko je integracijska strategija že uzrla luč sveta, se migracijska strategija še intenzivno pripravlja. Nova migracijska strategija bo stremela k zagotavljanju varnejših migracijskih poti in učinkovitih azilnih postopkov ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zaščiti ranljivih kategorij in preprečevanju nezakonitih migracij v povezavi z organizirano kriminaliteto. Hkrati bo naslovila tudi potrebe gospodarstva pri zaposlovanju tujcev ter učinkovitejši nadzor nad zaposlovanjem tujih delavcev, kjer je izkazano največje tveganje za zlorabo pravic delavcev. Slednje je še posebej pomembno pri preprečevanju trgovine z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, ki v Evropski uniji v zadnjih letih narašča."

Vlada je za usklajeno delovanje in zagotavljanje multidisciplinarnega pristopa v boju proti trgovini z ljudmi že leta 2003 ustanovila Medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi. Ta si med drugim prizadeva za kontinuirano ozaveščanje splošne javnosti in ranljivih skupin o problematiki trgovine z ljudmi ter redno izobraževanje strokovnjakov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s tem pojavom. Prav tako skrbno spremlja trende na področju trgovine z ljudmi in načrtuje ukrepe. Delo nam pomagajo usmerjati tudi neodvisni nadzorni mehanizmi s svojimi priporočili. Eden najpomembnejših mednarodnih nadzornih mehanizmov je zagotovo skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (skupina Greta), ki preverja izvajanje določb Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Slovenija je letos zaključila že tretji krog ocenjevanja, skupina Greta pa je po evalvaciji izdala priporočila in nas med drugim pozvala k okrepitvi prizadevanj za odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi med migranti in prosilci za mednarodno zaščito. »Zato me še posebej veseli, da smo organizirali današnjo konferenco, ki je namenjena pregledu stanja na tem področju in predstavitvi dobrih praks, pa tudi identifikaciji aktualnih izzivov in iskanju možnih rešitev zanje,« je zaključila državna sekretarka.