Protestni shod je legitimno orodje sindikalnega boja, pa vendar razloge za protestni shod težko sprejmemo, saj pogajanja potekajo za pogajalsko mizo, kjer se obe strani trudita najti kompromisno rešitev glede usklajevanj vrednosti plačnih razredov plačne lestvice z inflacijo v letu 2024.

Spomnimo, minister za finance v funkciji ministra za javno upravo Klemen Boštjančič je po ponedeljkovi seji pogajalske komisije povedal, da vladna stran ocenjuje pogajanja kot konstruktivna in je sindikatom predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici leta 2024. To pomeni, da bi se vse plače javnih uslužbencev v letu 2024 zvišale. 

Tudi na včerajšnji seji pogajalske komisije sta obe strani izmenjali nekaj predlogov, kako bi se spremenile oz. povečale vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. Po seji je državna sekretarka Ministrstva za javno upravo in namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec poudarila: »V pogajanjih napredujemo, sicer po majhnih korakih. Prepričani smo, da bomo sklenili dogovor in se bodo plače javnih uslužbencev v letu 2024, iz naslova spremembe vrednosti plačnih razredov, povišale. Odprto je še vprašanje glede višine spremembe in glede datuma uveljavitve. Ostajamo optimistični.«

Poleg tega bi pogajalski strani sklenili dogovor, da se začetek izvajanja plačne reforme v javnem sektorju in sočasne odprave plačnih nesorazmerij zamakne za eno leto. O tem sta se pogovarjali že večkrat, saj je zaradi nujne sanacije škode po avgustovskih poplavah, kar je trenutno prioriteta celotne države, predlog začetka uveljavitve odprave plačnih nesorazmerij in novega plačnega sistema 1. januar 2025.

Na vladni pogajalski strani si želimo in si prizadevamo, da se pogajanja v konstruktivnem dialogu in za pogajalsko mizo nadaljujejo in ob kompromisnih rešitvah tudi čim prej uspešno zaključijo v dobrobit vseh zaposlenih v javnem sektorju.