Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar dr. Germšek na sadjarskem posvetu poudaril pomen prilagajanja na podnebne spremembe

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dr. Blaž Germšek se je udeležil 18. Lombergarjevega sadjarskega posveta z mednarodno udeležbo. Posvet je del letošnjih tradicionalnih Lomergarjevih dnevov, ki jih organizira Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, potekali pa so od 5. decembra in se zaključili danes s sadjarskim posvetom.
Državni sekretar dr. Germšek predava v predavalnici polni poslušalcev na sadjarskem posvetu

Državni sekretar dr. Germšek na sadjarskem posvetu | Avtor: Ministrstvo za kmetisjtvo, gozdrastvo in prehrano

1 / 2

Letošnji sadjarski posvet je bil namenjen predvsem pridelavi jabolk, udeleženci pa so se osredotočili tudi na aktualne izzive, rešitve in tehnološke inovacije v sadjarski panogi. 

V svojem nagovoru je državni sekretar dr. Germšek poudaril, da se sodobno kmetijstvo in z njim tudi sadjarstvo soočata z vedno novimi izzivi: »Le-ti izhajajo iz globalizacije svetovnega gospodarstva, vpliva podnebnih sprememb in pandemij, kar povzroča motnje tako na svetovnih trgih, tudi tistih, povezanih s kmetijsko pridelavo in predelavo kmetijskih proizvodov, prav tako pa tudi na domačem trgu.« 

Sadjarstvo v Sloveniji ima dolgoletno tradicijo. Dobrih 12.000 hektarjev vseh sadovnjakov obdeluje 22.000 pridelovalcev sadja. Imamo 4.403 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, povprečna površina pa je majhna - znaša le 1,31 hektarja. Poglavitna sadna vrsta na Slovenskem je bila in je še vedno jablana, vendar je trend pridelave jabolk že nekaj let negativen. Zadnji podatki kažejo, da so se površine intenzivnih sadovnjakov jablan prvič znižale pod 2.000 hektarjev (trenutno znašajo 1.939 hektarjev), od katerih je namakanih le 470 hektarjev, oroševalni sistem je le na 95 hektarjih, z mrežami proti toči pa je opremljenih 1239 hektarjev intenzivnih sadovnjakov jablan.

MKGP sadjarski sektor podpira tudi v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Eden izmed glavnih ciljev nove skupne kmetijske politike v sektorju sadja je tudi nadaljnja krepitev organizacij proizvajalcev, saj je stopnja organiziranosti v Sloveniji še vedno šibka. Velik poudarek bo dan tudi prilagajanju na podnebne spremembe. Ob tem je dr. Germšek dodal: »V spremenjenih podnebnih razmerah predstavlja tudi pridelava jabolk vedno večji izziv, kako najti kompromis med izbiro sorte in tehnologije za doseganje dobre kakovosti pridelka in ustreznega prihodka. Nove tehnologije in preskušanje sort imajo svoje mesto tudi v raziskavah v okviru javne službe v sadjarstvu.«  

V okviru letošnjih 18. Lombergarjevih dnevov sta poleg sadjarskega potekala še 7. poljedelski posvet ter 15. vinogradniški posvet.