Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport predstavilo jasno vizijo razvoja ekosistema zagonskih podjetij

Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je orisal trenutni razvojni položaj Slovenije in kjučne izzive, s katerimi se sooča ter predstavil ambiciozno vizijo prihodnosti, ki so jo prisotni pozdravili. Pri tem vidi zagonska podjetja kot enega imed ključnih stebrov preboja Slovenije. Po njegovem mnenju je treba strniti vrste, narediti akcijski načrt za implementacijo ključnih rešitev po vzoru najambicioznejših evropskih držav ter se jim tako pridružiti na poti uspeha. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo vodilo delovni proces definiranja in implementacije rešitev v tesnem sodelovanju z deležniki ekosistema zagonskih podjetij. Kot je predstavil Frangež, so si na ministrstvu zastavili cilj, da se prioritetni ukrepi in rešitve dorečejo čimprej. Ob tem je  izpostavil nekaj državnih projektov, ki že naslavljajo izpostavljene probleme okolja zagonskih podjetij, in sicer osnutek Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, nova reforma za razbremenitev dela, ki jo nedavno napovedal predsednik vlade Robert Golob in projekt za uvedbo učinkovitega sistema za privabljanje talentov. Tako bo Slovenija stopila na pot uresničevanja vizije, postati novo evropsko središče za razvoj in inovacije naprednih tehnologij. S strateškimi ukrepi bomo izkoristili vse skrite potenciale ekosistema zagonskih podjetij. Ta podjetja bodo imela več možnosti za rast tudi v Sloveniji in bodo tako imela manjšo potrebo po selitvi v tujino.

Spodbudno startup okolje zahteva specifične mednarodno primerljive mehanizme

Irena Meterc, vodja sektorja za podjetništvo na SPIRIT Slovenija je povedala: »Če želi Slovenija pri svojem gospodarskem napredku izkoristiti pontenciale sektorja zagonskih podjetij, mora uveljaviti globalno primerljive rešitve, ki so značilne za industrijo zagonskih podjetij  in tveganega kapitala. To niso enake rešitve, kot jih potrebujejo tradicionalna podjetja v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Gre za specifične mehanizme, ki spodbujajo nastajanje podjetij zagonskih podjetij in jim sploh omogočajo razvoj«.

Na Slovenskem VC Forumu so predstavniki skupnosti zagonskih podjetij, predstavniki iniciative Start:up Slovenija, Tehnološkega Foruma, predstavniki poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala, skupaj s predstavniki države, premlevali pomen in podrobnosti rešitev posameznih mehanizmov. V ospredju debate se je največkrat pojavila potreba po uveljavitvi primerljive pravno-organizacijske oblike za zagonska podjetja, tako imenovane vitke delniške družbe, ustrezna rešitev za uveljavitev delniških opcij in mehanizem za privabljanje tujih talentov, ki bi lahko po hitrem postopku prejeli tako imenovano 'startup vizo'.

Za krepitev industrije tveganega kapitala so ključne predvsem olajšave za investiranje v tvegan kapital in ustrezne sistemske rešitve, ki bodo vstop v tvegan kapital omogočale tudi denimo pokojninskim skladom in drugim večjim institucionalnim investitorjem. V diskusiji so bili izpostavljeni še drugi ukrepi, kot je na primer potreba po večjem fokusu na izobraževanju tehnološkega kadra, po vzpostavitvi 'regulatornega peskovnika' za najsodobnejše tehnologije in drugi.

Najprodornejše države v EU so te rešitve že sprejele. Organizacija Evropski nacionalni standardi zagonskih podjetij (angleško European Startup Nation Standards - ESNA) zbira in predstavlja najboljše prakse ekosistemov zagonskih podjetij. Državam članicam jih pomaga tudi implementirati v praksi. Slovenijo na pobudo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v tej organizaciji zastopa iniciativa Start:up Slovenija, ki je tudi prevzela odgovornost za organizacijo izvedbe Slovenskega VC Foruma.

Slovenski ekosistem zagonskih podjetij se je v zadnjih letih okrepil do te mere, da tvori močno skupnost, ki proaktivno predlaga globalno konkurenčne rešitve in navdušuje s prepričljivimi rezultati.

Slovenski podjetniški sklad predstavil prenovljeno zagonsko spodbudo P2

Udeleženci so se seznanili tudi z novostmi najbolj priljubljene zagonske spodbudi za zagonska podjetja, ki jih je povzela Nina Urbanič iz Slovenskega podjetniškega sklada: »V letu 2024 nadaljujemo s podporo inovativnih mladih podjetij s prenovljeno oziroma nadgrajeno zagonsko subvencijo P2, ki bo podjetja še bolj podkrepila za podjetniški polet in osvajanje globalnih trgov. Ob višjem znesku subvencije bodo podjetja deležna še dvodnevnih treningov in mentorstva za preboj in številne izzive na nadaljnji podjetniški poti.«

V zagonskih podjetjih rastejo delovna mesta 2 do 3 krat hitreje kot v povprečju gospodarstva

 Zagonska in rastoča podjetja slovenskih podjetnikov vse bolj uspešno pridobivajo investicije tveganega kapitala. Slovenija se postopoma uveljavlja kot pomembno središče za nekatere najbolj inovativne tehnološke podjetnike na svetu, čeprav je zaradi obstoječih omejitev še vedno prisoten velik neizkoriščen potencial. V zadnjih letih smo priča zmanjševanju razkoraka med Evropo in ZDA na področju ustanavljanja zagonskih podjetij in naložb tveganega kapitala, kar krepi vlogo zagonskih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in dodane vrednosti. V številnih evropskih vozliščih zagonskih podjetij, ki jih je analiziral Dealroom, so nova delovna mesta v zadnjih nekaj letih rasla za povprečno približno 10 odstotkov letno, kar je dvakrat do trikrat hitreje od rasti delovnih mest v širšem gospodarstvu.

Evropska zagonska podjetja so v času priprave poročila “angleško The past, present and future of European tech”, ki sta ga pripravila Dealroom in Sifted ustvarjala en odstotek vseh delovnih mest v Evropi. V ZDA, kjer so zagonska vozlišča in tvegan kapital prisotna že bistveno dlje časa kot v Evropi, pa ocenjujejo, da zagonska podjetja, podprta s tveganim kapitalom, ustvarjajo že 10 odstotkov vseh delovnih mest. Podatek je navdušujoč in kaže na skriti potencial za nova delovna mesta v Evropi in tudi Sloveniji.

Uspešna slovenska tehnološka podjetja, predvsem v Sloveniji delujoči samorogi, spodbujajo pospešeni razvoj in rast ekosistema, saj v svoje vrste privabljajo vrhunske talente z vsega sveta, ustvarjajo kakovostna visoko plačana delovna mesta. Ponujajo običajno 20 odstotkov višje plače od povprečja v panogi. Prav tako generirajo 25-odstotni letni donos na kapital, kar jih dela privlačne za privabljanje dodatnega kapitala in spodbujanje nadaljnjih investicij v tehnološki ekosistem. Z organizacijo številnih izobraževalnih dogodkov ter aktivno podporo regionalnim konferencam, kot je na primer konferenca PODIM, širijo svoja znanja in izkušnje ter dobre prakse, tako posameznikom kot tudi institucijam.

Slovenija med državami z najmanj investiranega kapitala na prebivalca

V Sloveniji opažamo uspešne podjetniške zgodbe, predvsem na področju razvoja programske opreme, ki so večinoma posledica izjemnega nabora tehnoloških talentov v državi. Ti talenti so sicer prejeli podporo doma, še večjo pa v tujini, saj je okolje tveganega kapitala v Sloveniji še dokaj nerazvito. Z 41 evri investicij tveganega kapitala na prebivalca se Slovenija uvršča na rep evropskih držav, saj zaostaja za evropskim povprečjem, ki znaša približno 150 evrov na prebivalca in seveda tudi za najbolj prodornimi državami, kot je na primer Estonija, kjer so dosegli kar 1967 evrov investicij tveganega kapitala na prebivalca. Zato ne preseneča, da je Estoniji uspelo ustvariti 1048 zagonskih podjetij na milijon prebivalcev, medtem, ko je v Sloveniji ta številka le 238, kar je občutno pod evropskim povprečjem, ki znaša 550 zagonskih podjetij na milijon prebivalcev. Te relativno slabe statistike se nanašajo na podjetja s sedežem v Sloveniji. Če pa k tem vrednostim prištejemo tudi zagonskih podjetij slovenskih podjetnikov s sedežem v tujini, se slika močno izboljša, kar kaže na to, da Slovenci zmoremo biti odlični podjetniki.

Ada Guštin Habuš, vodja raziskave Silicon Gardens “angleško The state of Adria Tech« je povedala: »Tehnološka podjetja s slovenskimi podjetniki so med letoma 2021 in 2022 pridobila 1,2 milijarde evrov kapitala, kar je kar šestkrat več kot med letoma 2016 in 2017, ko so po njihovih podatkih zbrali skupaj 200 milijonov evrov«. Največ denarja, 57 odstotkov, je prišlo iz ZDA, 40 odstotkov iz ostalih EU držav in le 3 odstotke iz Slovenije. Od vseh prejetih investicij jih je gledano skozi prizmo denarja le 14 odstotkov končalo v podjetjih s sedežem v Sloveniji. Če pa gledamo skozi prizmo števila podjetij vključenih v transakcije, pa je bilo takšnih, ki so obdržala sedež v Sloveniji, 76 odstotkov. Najpogosteje slovenski podjetniki ustanovijo oziroma prenesejo sedež podjetja v  ZDA (11 odstotkov),  sledijo države EU (10 odstotkov) in Azija (3 odstotki).

Gregor Rebolj, partner sklada Silicon Gardens Fund, ob tem dodaja, da je vlaganje tveganega kapitala tujih vlagateljev v slovenska podjetja zelo pomembno z vidika zagotavljanja zadostnih virov za rast in razvoj podjetja. Po drugi strani ga skrbi, da je  zaradi birokratizacije to težko storiti za v Sloveniji ustanovljeno podjetje. Kot je poudaril Andraž Grahek, član upravnega odbora Slovenskega tehnološkega foruma, “bi lahko delež investiranja domačega tveganega kapitala bistveno pospešili z davčnimi olajšavami za zasebne vlagatelje, ki vlagajo v mlada tehnološka podjetja, pri čemer je slovenski kapital še posebej pomemben pri začetnih fazah razvoja podjetij«.

Matej Rus, vodja iniciative Start:up Slovenija in predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, je še dodatno poudaril pomen krepitve ponudbe tveganega kapitala: »Zavedati se moramo, da je tvegan kapital ključen za razvoj zagonskih podjetij in rastočih podjetij. Na Forumu smo slišali podatek, da je kar 82 odstotkov unicornov dobilo financiranje VC skladov in, da je v povprečju vsak prejel kar 355 milijonov evrov. Zato moramo delati v smeri krepitve ponudbe VC sredstev tudi v Sloveniji.«

13 investitorjev predstavilo svoje dosežke, načrte in pričakovanja

Na VC Forumu so svoje dosežke, izkušnje in načrte predstavili vodilni investitorji tveganega kapitala v Sloveniji, in sicer: Jure Mikuž, SCV – South Central Ventures, Gregor Rebolj, Silicon Gardens Fund, Nina Dremelj, Poslovni angeli Slovenije & Vesna Venture Capital, Rok Habinc, Pan-Adria Partners, Igor Milek vodja nacionalne kontaktne točke za EIC pri SPIRIT Slovenija, Samo Lubej, Prosperita Family Office, Borut Čeh, Labena Ventures, Mark Kalin, ABC Accelerator, Tilen Šarlah, Feelsgood Capital, Peter Merc, Suricate Ventures, Jakob Gajšek, Ruj.VC in Andraž Grahek, Capital Genetics.

Sektor tveganega kapitala se dinamično razvija, saj se močno krepi ponudba kapitala in število izvedenih in načrtovanih investicij v Sloveniji. Sektor bi se lahko z uvedbo davčnih olajšav za zasebne vlagatelje in ustrezno pokojninsko reformo, ki bi omogočila večjo vlogo pokojninskih skladov pri investiranju v sklade tveganega kapitala, še močneje okrepil.

V okviru predstavitev investitorjev je Igor Milek iz SPIRIT Slovenija predstavil ponudbo programov Evropskega sveta za inovacije (angleško European Inovation Council - EIC), od nepovradnih sredstev do investicij, kjer sta slovenska startup podjetja Biosistemika d. o. o. in ReCatalyst d. o. o. v zadnjih dveh letih pridobila skupaj 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. V letu 2020 pa sta startupa PlanetCare in MyCol prejela skupaj 2,7 milijona evrov. Acies Bio, Mesi in PlanetCare so dobili tudi priznanja EIC za odličnost njihovih projektov - Pečat odličnosti. Kljub nekaterim uspešnim zgodbam, pa je prostora za izboljšave še veliko, saj je v programih EIC letno na voljo več kot 1,5 milijarde evrov. Poseben izziv predstavlja pridobitev investicije s strani EIC sklada, saj je konkurenca iz celotne Evrope zelo močna.

Dogodek je organiziral SPIRIT Slovenija v sodelovanju s partnerji, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Slovenskim podjetniškim skladom, iniciativo Start:up Slovenija, hitro rastočim podjetjem Chipolo in trboveljskim pospeševalnikom Katapult. Dogodek je bil organiziran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ukrepa Delovanje in upravljanje RRI sistema, ki ga financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, NextGenerationEU.