Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je predstavila slovenska prizadevanja za krepitev blaginje in odpornosti držav in unije ter projekte za digitalno preobrazbo družbe.  

Slovenija tokrat sodeluje v skupini D9+, kjer so tudi druge najbolj razvite države EU na področju digitalizacije (Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska).  

»Delo skupine D9+ je pomembno zlasti za izmenjavo dobrih praks, iskanje skupnih stališč o političnih vprašanjih in oblikovanje stališč v zvezi z regulativnimi pobudami v EU. Evropska unija se sooča s številnimi izzivi, kot so uvajanje novih tehnologij, denimo umetna inteligenca, kvantne tehnologije in povezljivost prihodnosti, kibernetska varnost, zasebnost in zaupanje državljanov v digitalne rešitve, pomanjkanje digitalnih veščin, poglabljanje enotnega trga, krepitev odprte strateške avtonomije ter povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. Zato mora skupina D9+ tesno sodelovati pri oblikovanjem skupnih stališč glede prihodnjih zakonodajnih predlogov Komisije, pri pripravi skupnih načrtov za prednostne naloge, pri delu v skupnih projektih in vzpostavitvi pilotnih projektov, denimo na področju polprevodnikov, umetne inteligence, regulativnih peskovnikov in digitalne denarnice,« je med drugim opozorila ministrica Stojmenova Duh. 

Ostali udeleženci zasedanja so opozorili, da se je v naslednjem obdobju treba osredotočiti na dosledno izvajanje zakonodaje EU na digitalnem področju na nacionalnem nivoju ter na sodelovanje zasebnega in javnega sektorja in na okrepljeno sodelovanje med različnimi ministrstvi za učinkovito digitalno preobrazbo. 

V razpravi o pomenu digitalnih veščin in o digitalnih storitvah pri zasledovanju evropskih ciljev – vsaj 20 milijonov strokovnjakov za informacijsko komunikacijske tehnologije in zapolnjevanje digitalnih vrzeli med spoli, generacijami, digitalno manj spretnimi ljudmi ter manj razvitimi območji – je ministrica Stojmenova Duh med drugim poudarila koristi načela digitalne vključenosti in projektov, kot so prekvalifikacije žensk za poklice v informacijsko komunikacijskih tehnologijah, usposabljanja otrok, mladih in odraslih za delo s sodobnimi tehnologijami in dvig digitalnih kompetenc, Mobilni heroji, Digi info točke. Poleg usposabljanj strokovnjakov za kibernetsko varnost, podatkovno analitiko, podporo informacijski tehnologiji, vodenje projektov informacijske tehnologije, načrtovanje in oblikovanje uporabniške izkušnje ter umetno inteligenco je ministrica Stojmenova Duh opozorila še na pomen neformalnega usposabljanja oziroma vseživljenjskega učenja ter vlogo podpornih okolij za pomoč pri praktični uporabi digitalnih javnih storitev, kakršne so denimo Digi info točke. 

V razpravi o razvoju učinkovitih orodij za preprečevanje škodljivih spletnih vsebin in gradnji odgovornega interneta je ministrica Stojmenova Duh predstavila številne dejavnosti in projekte, ki jih izvajamo v Sloveniji in prebivalce, še posebno mlade, ozaveščamo o nesprejemljivosti škodljivih vsebin na družbenih omrežjih ter o posledicah, ki jih tovrstne vsebine povzročajo. Po njenih besedah še posebno zaščito potrebujejo najbolj ranljive skupine v družbi, zlasti otroci in mladostniki. 

Rešitve evropske Uredbe o digitalnih storitvah so dober korak za boj proti širjenju škodljivih vsebin na spletu, zato si v Sloveniji prizadevamo za njeno pravočasno implementacijo. 

Dan po srečanju ministrov skupine D9+ se je sestal še Svet EU za promet, telekomunikacije in energijo.  

Slovenija podpira splošni pristop pri Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta glede ukrepov za znižanje stroškov postavitve gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in ga ocenjuje kot uravnotežen kompromis. »Verjamem, da bodo ukrepi olajšali naša prizadevanja za doseganje ambicioznih ciljev digitalne povezljivosti v Sloveniji in EU. Visokokakovostna digitalna infrastruktura, ki temelji na zelo zmogljivih omrežjih, podpira skoraj vse sektorje sodobnega in inovativnega gospodarstva. Slovenija podpira učinkovitejšo uporabo obstoječe javne in zasebne infrastrukture ter zmanjšanje stroškov in ovir pri novogradnji, pri čemer pa želimo, da ohranimo učinkovito konkurenco brez ogrožanja varnosti in nemoteno delovanje obstoječe infrastrukture,« je dejala ministrica Stojmenova Duh. 

V politični razpravi o tehnološkem vodstvu in konkurenčnosti s poudarki na naložbah v digitalna omrežja in infrastrukture je stališče Slovenije, da je treba upoštevati nove dominantne akterje in konvergenčne tehnologije, vsekakor pa obsega udeležencev na trgu ne smemo omejevati, tako da morajo nacionalni telekomunikacijski operaterji ostati. »Ne smemo pozabiti na končnega uporabnika, ki je v središču vseh naših prizadevanj za liberalizacijo trga telekomunikacij ter na zagotavljanje raznolikih, kakovostnih in cenovno dostopnih storitev,« je poudarila ministrica Stojmenova Duh. 

Radiofrekvenčni spekter je po stališču Slovenije omejena naravna dobrina vsake države članice EU, zato mora ostati v lasti in upravljanju držav članic. Glede podmorskih kablov pa Slovenija podpira sprejem ukrepov za zagotovitev varnosti in odpornosti kritične infrastrukture. »Če EU želi več digitalne avtonomije, mora položiti in vzdrževati lastne podmorske kable. Zato je še posebno v EU smiselno vlagati v razvoj industrije vzdrževanja podmorskih kablov,« je dejala ministrica Stojmenova Duh. 

Špansko predsedstvo je ob koncu zasedanja predstavilo deklaracijo o kvantnih tehnologijah, s katero želi Unija razviti ekosistem tehnologij, ki se bo lahko primerjal z najrazvitejšimi sistemi na svetovni ravni. K deklaraciji bo pristopila tudi Slovenija.