V okviru zakonodajnega dela so ministri za pravosodje potrdili splošni pristop glede Predloga uredbe o prenosu postopkov v kazenskih zadevah, ki je namenjen učinkovitemu izvajanju sodne oblasti v primerih, ko se kazenski postopek za isto ravnanje vzporedno vodi v več državah članicah EU, ali ko je glede na okoliščine posameznega primera za uspešno izvedbo postopka potreben njegov prenos v drugo državo članico EU.

Opravili so politično razpravo glede spremembe Direktive o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Švarc Pipan je poudarila, da Slovenija podpira namen revidirane direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj in si aktivno prizadeva za napredek pri pogajanjih. Izpostavila je pravico do odškodnine kot pomembno pravico žrtev kaznivih dejanj: »Na nacionalni ravni se o nematerialni odškodnini praviloma ne presoja v kazenskem postopku, temveč pogosto v civilnem. Po našem prepričanju mora biti primarna obveznost plačila pravnomočno dosojene odškodnine na strani storilca kaznivega dejanja. Pri tem pa je potrebno spoštovati načelo subsidiarnosti kot tudi sorazmernosti poseganja v nacionalni pravni red in tovrstno urejanje prepustiti nacionalni ravni.«

Ministrica je ob tej priložnosti predstavila tudi uspešno uvedbo modela celovite obravnave otrok, žrtev spolnih zlorab, po načelu modela Barnahus v Sloveniji: »Otroci, žrtve kaznivih dejanj, so še posebej ranljiva kategorija, ki potrebuje posebne pristope – tako glede obravnave v kazenskem postopku, kot tudi glede zagotavljanja podpornih ukrepov. A poiskati moramo prožno rešitev, ki bi upoštevala različne in že vzpostavljene nacionalne sisteme, v katere bi lahko umestili posebne pristope obravnave, ki jo otroci, žrtve kaznivih dejanj potrebujejo,« je še dodala.

Pravosodni ministri so se seznanili tudi s trenutnim stanjem  glede boja proti nekaznovanosti v okviru Ruske agresije na Ukrajino. Na področju varstva podatkov pa potrdili stališče Sveta o ugotovitvah glede uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki predstavlja učinkovit pravni okvir za zagotavljanje pravice do varstva osebnih podatkov posameznikom v Evropski uniji, njena uporaba pa je tako v javnem kot zasebnem sektorju pripomogla h krepitvi kulture varstva osebnih podatkov ter zavedanja o pomembnosti ustreznega ravnanja s podatki na splošno.

Nadaljnja razprava se je dotaknila pravosodnega sodelovanja na področju boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in organizirani kriminaliteti. Ministri so predvsem izpostavili pomen mednarodnih konvencij, vključno z Ljubljansko – haaško konvencijo, in nujno krepitev sodelovanja s tretjimi državami.

Špansko predsedstvo je na tokratno zasedanje uvrstilo razpravo o delovanju Evropskega javnega tožilstva. V Svetu so pozdravili odlično delo tožilstva, vse od vzpostavitve dalje, in spregovorili tudi o možnostih krepitve Evropskega javnega tožilstva v prihodnje. Ministrica Švarc Pipan je povedala, da je Slovenija pripravljena sodelovati z drugimi državami članicami pri iskanju ustreznih rešitev, ki bodo dodatno okrepile učinkovitost Evropskega javnega tožilstva in omogočile njegovo neovirano delovanje.

Svet je potrdil Strategijo e-pravosodje, vključno z akcijskim načrtom za obdobje 2024 do 2028,  katere namen je zlasti opredeliti strateške in operativne cilje ter načela, kot vodilo digitalne preobrazbe.

Ministri so se seznanili tudi s trenutnim stanjem na področju Pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Slovenija pristop EU k EKČP ves čas podpira, saj bo s pristopom spoštovanje človekovih pravic s strani EU podvrženo zunanjemu nadzoru Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.