Dr. Nataša Bratina je poudarila pomen uporabe presoj učinkov na prostor za večjo učinkovitost ukrepov javnih politik pri naslavljanju prostorsko razvojnih izzivov. Vključitev presoje učinkov na prostor v proces priprave politik namreč prispeva k prepoznavanju posebnosti različnih območij in oblikovanju prostorsko »specifičnih« politik – politik, ki upoštevajo prostorske, gospodarske in socialne značilnosti posameznih območij. Konferenca je odlična priložnost, da se širši strokovni javnosti predstavi namene in cilje presoje učinkov na prostor ter različne metodološke pristope za njeno presojo.

Na konferenci so bili predstavljeni rezultati dveh projektov. Prvi projekt je raziskoval različne metodološke pristope presoj učinkov na prostor v čezmejnem prostoru v okviru mednarodne pilotne aktivnosti za izvajanje Teritorialne Agende 2030. Drugi projekt pa je bil osredotočen na razvoj orodja na nacionalni ravni za presojo usklajenosti državnih politik s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki je bila sprejeta letos junija v Državnem zboru Republike Slovenije.

V prvem delu so se udeleženci seznanili s tujimi pristopi presojanja, ki so jih v okviru pilotne aktivnosti za izvajanje Teritorialne agende 2030 predstavili partnerji iz Poljske, Nemčije in Nizozemske. Predstavljena sta bila tudi slovenska primera, in sicer primer čezmejnega urbanega območja Mestne občine Nova Gorica, občine Šempeter - Vrtojba in Gorice v Italiji ter primer podeželskega obmejnega območja Obsotelja in Kozjanskega.

V drugem delu konference so se udeleženci spoznavali s prakso v slovenskem prostoru. Svoje ugotovitve in rezultate so predstavili pripravljavci ciljno-raziskovalnega projekta na temo presoje učinkov na prostor, predstavljena je bila metoda za presojo učinkov na različna družbena področja, ki je v uporabi v postopku priprave in sprejemanja vladnih gradiv ter modularno orodje v podporo tem procesom. Predstavljena je bila tudi presoja učinkov na kulturno dediščino.

Rezultat ciljno-raziskovalnega projekta na temo presoje učinkov na prostor je digitalno orodje za presojo usklajenosti sektorskih politik in programov s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050.

Udeleženci konference so se seznanili tudi s presojo učinkov zakonodaje na zavezni ravni v Nemčiji, kjer kot obvezno izvajajo preverjanje zagotavljanja enakovrednih življenjskih pogojev.

Izzivi in nadaljnji razvoj na področju uvajanja presoj so bili osvetljeni na dveh okroglih omizjih. Poudarjena je bila potrebnost oziroma koristnost presoj, ki so namenjene preprečitvi morebitnih neželenih prostorskih učinkov. Ker je vedenje o morebitnih prostorskih učinkih odvisno od značilnosti prostora, ki je lahko urban, podeželski, obmejen, redko poseljen, obalen ipd., je izjemno pomemben proces presoje, v katerem znanje in izkušnje izmenjajo pripravljavci politik in deležniki z različnih ravni, ki bodo ukrepe občutili. Prav tako je treba zagotoviti izvajanje odločitev, ki so bile rezultat presoje tudi po njenem zaključku, ki lahko segajo od spremembe zakonodaje do povezovanje finančnih virov. Pozitivne izkušnje presojanja bi morale biti bolje komunicirane in postavljene kot argument nasproti stremljenju za hitrimi odločitvami in skrajševanju rokov. Razpravljavci so navedli tudi primere, kako je presoja odkrila potencialno nezaželen prostorski učinek v primeru zagotavljanja pokritosti z internetom, ki so ga lahko pripravljalci politike lahko še pravočasno korigirali.

Konferenca je tako poleg preseka stanja in izkušenj na področju presoj prinesla nova spoznanja in premisleke o novih dodatnih korakih na področju presoj, ki nas lahko vodijo do boljše zakonodaje in politik za bolj uravnotežen, pravičen in zelen prostorski razvoj.