Skoči do osrednje vsebine

51. geodetski dan: Večrazsežno modeliranje prostora

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju se je 15. in 16. novembra 2023 odvijal 51. geodetski dan. Tematika letošnjega geodetskega dne je bila namenjena izzivom geodetske in geoinformacijske stroke v današnji družbi s poudarkom na izzivih večrazsežnega modeliranja.

Dogodek sta organizirala Zveza geodetov Slovenije in Društvo geodetov Gorenjske v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor in Geodetsko upravo, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani, Geodetskim inštitutom Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije ter Združenjem geodetskih izvajalcev - GIZ-GI. Dogodek se je začel z uvodnimi pozdravi predstavnikov organizatorjev, in sicer mag. Gregorja Klemenčiča, predsednika Zveze geodetov Slovenije, Tomaža Petka, generalnega direktorja Geodetske uprave, Jožice Marinko, predsednice Društva geodetov Gorenjske, in prof. dr. Anke Lisec, predstojnice Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani.

Prvi del strokovnega programa, ki ga je pod vodstvom dr. Jerneja Tekavca z Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, pripravil programski odbor, je bil namenjen vabljenim predavanjem. Izzive večrazsežnostnega modeliranja prostora je najprej predstavil prof. Thomas Kolbe s Tehniške Univerze v Münchnu, ki je udeležence seznanil z najnovejšimi inovacijami na tem področju na svetovni ravni. Poseben poudarek je bil na prispevku geodetske in geoinformacijske stroke pri digitalnih dvojčkih urbanega okolja, ki zahteva kakovostne 3D podatkovne modele z dodatno časovno dimenzijo, če želimo take modele uporabiti v vsakdanu – pa naj bo to spremljanje kakovosti zraka, gostote prometa ali pa informacijsko podpreti avtonomna vozila. Tako tretja prostorska kot tudi četrta časovna dimenzija podatkov geodetsko in geoinformacijsko stroko postavlja pred številne izzive, tudi za javno geodetsko službo. Kako se s temi izzivi soočajo v Švici, je predstavila dr. Christine Najar z državne geodetske uprave Swisstopo.

Sledile so predstavitve rezultatov izbranih raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se vsebinsko vežejo na tematiko geodetskega dne. Med drugim so doktorski in podoktorski raziskovalci predstavili izzive zagotavljanja kakovosti večrazsežnih modelov prostora pri združevanju različnih podatkov, izpostavili priložnosti obdelave velike količine prostorskih podatkov z algoritmi strojnega in globokega učenja, posebna pozornost pa je bila namenjena razpravi o izzivih umetne inteligence v geoinformatiki. V popoldanskem delu so se udeleženci seznanili z razvojnimi projekti, vezanimi na nadgradnjo obstoječih uradnih prostorskih podatkov, vključno s 3D katastrom, večrazsežnostnimi topografskimi podatkovnimi modeli ter modeliranjem kulturne dediščine.

Predstavitev razvojnih projektov, izzivov in novosti na področju večrazsežnostnega modeliranja v Sloveniji se je nadaljevala tudi v četrtek, ko je bila posebna pozornost namenjena novostim državnega koordinatnega sistema ter izzivom zagotavljanja kakovosti podatkov daljinskega zaznavanja za različne namene, med drugim tudi za ocenjevanje škode naravnih nesreč. V sklepnih predavanjih so se udeleženci seznanili še z vlogo prostorskih informacij za smotrno upravljanje prostora.

Geodetska uprava je na dogodku predstavila vmesne rezultate nalog, ki potekajo znotraj projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir – SLO4D (3D kataster, 4D Državni koordinatni sistem, Državni topografski model) in pokazala različne načine dostopa do podatkov, ki jih zagotavlja Geodetska uprava in sicer vpoglede v podatke, prevzem podatkov ter dostop do podatkov preko javnih in nejavnih spletnih servisov.

Dvodnevni strokovni posvet je spremljala razstava geodetskih in geoinformacijskih podjetij ter drugih institucij, ki delujejo na področju geodezije in geoinformatike. Že tradicionalno se je v okviru geodetskega dne odvila tudi slavnostna akademija, naslovljena »Mera za vse ljudi in vse čase – meter, dobri ljudje in zahvala«, z bogatim kulturnim programom, ki je bila namenjena podelitvi priznanj Zveze geodetov Slovenije. Med prejemniki so bili tudi uslužbenci oziroma bivši uslužbenci Geodetske uprave:

  • Istok Dolenc je prejel naziv zaslužnega člana za dolgoletno požrtvovalno delo na področju geodezije in sicer najprej kot soustanovitelj ene največjih obalnih podjetij za projektiranje, arhitekturo in geodezijo, kasneje kot vodja in direktor na Območni geodetski upravi Koper. Vselej je poudarjal pomen stroke, natančnosti, doslednosti, medsebojnega sodelovanja in spoštovanja, kar se je kazalo tudi v aktivnem delovanju v Zvezi geodetov Slovenije.
  • Mag. Franci Bačar je prejel naziv zaslužnega člana za dolgoletno požrtvovalno delo na področju geodezije. Vedno je bil odličen geodet, organizator in človek odprtih misli, radoveden in pripravljen pomagati na področju, kjer se pokaže. Bil je dolgoletni direktor Območne geodetske uprave Novo mesto in predsednik Dolenjskega geodetskega društva ter častnega razsodišča.
  • Tatjana Flegar je prejela naziv zaslužne članice, saj je s svojim dolgoletnim poklicnim, strokovnim in društvenim delom pomembno prispevala k razvoju geodetske službe. Dolgoletna vodja Območne geodetske uprave Murska Sobota je pomembno prispevala k dobremu stanju katastra in geodezije v Pomurju. Kot dolgoletna članica Društva geodetov Severovzhodne Slovenije je aktivno sodelovala pri delu izvršnega odbora društva ter dejavnostih društva.
  • Bogdana Šuvak je prejela naziv zaslužne članice, saj je s svojim dolgoletnim poklicnim, strokovnim in društvenim delom pomembno prispevala k razvoju geodetske službe. Dolgoletna vodja Geodetske pisarne Radovljica je vseskozi gradila na povezanosti sodelavcev in geodetskih podjetij. Zelo dobro je sodelovala s celotno geodetsko stroko, zunanjimi izvajalci in vsemi uradnimi institucijami na Gorenjskem. Bila pa je tudi dolgoletna aktivna članica in tudi predsednica Gorenjskega geodetskega društva.
  • Rafko Bohak je prejel naziv častnega člana za dolgoletno strokovno delo in prispevek k doseganju ciljev Zveze. Strokovno je deloval na Občinski geodetski upravi v Mariboru, na Gozdnem gospodarstvu Celje, na Občinski geodetski upravi Velenje in na Občinski geodetski upravi v Mozirju. Dolga leta je bil vodja Območne geodetske uprave Velenje, kjer se je zavzemal za uveljavitev in priznanje stroke v širših krogih izven okvirja Geodetske uprave. Bil je dober vodja, mentor, sodelavec, organizator strokovnih predavanj, kjer je tudi sam predajal znanje, ki si ga je z leti pridobil. Bil pa je tudi dolgoleten aktiven član in predsednik Celjskega geodetskega društva. 

Prispevke s predavanj in obsežnejšo fotogalerijo si lahko ogledate na spletni strani 51. geodetskega dne.