Uredba o finančni podpori za izvajanje aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu

Vlada je izdala Uredbo o finančni podpori za izvajanje aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba se začne uporabljati 1. januarja 2024.

Zakon o kmetijstvu določa, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) financira izvajanje aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu, ki povezujejo kmete in društva slovenske skupnosti, za spodbujanje in ohranjanje kmetijstva za razvoj slovenske identitete v zamejstvu.

Uredba o finančni podpori za izvajanje aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu podrobneje določa vsebino večletnih in letnih programov aktivnosti, sestavo, način odločanja in način dela komisije, vsebino javnega razpisa, upravičene aktivnosti, ki se financirajo, merila in točkovnik za ocenjevanje vlog in pogoje za pridobitev finančne podpore.

Uredba določa tudi, da MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije objavi javni razpis za izbor organizacij za spodbujanje in ohranjanje kmetijstva ter dejavnosti za razvoj slovenske identitete zunaj Republike Slovenije in pripravo večletnega programa aktivnosti posamezne organizacije.

Za izvajanje Uredbe o finančni podpori za izvajanje aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu so namenjena sredstva v skupni višini 225.000 evrov letno.  

Plačilo letnega prispevka Slovenije za storitve sekretariata Regionalne koordinacijske skupine (RCG) za leto 2023

Vlada je potrdila plačilo prispevka Republike Slovenije za storitve sekretariata Regionalne koordinacijske skupine (RCG) za leto 2023 v skupni višini 2.215,00 evrov.

Slovenija ima pomemben interes pri podpori delovanja RCG, saj je aktivno vključena v skupino RCG Med & BS za Sredozemlje in Črno morje. Ta skupina je ključna pri usklajevanju zbiranja podatkov o ribolovu na sestankih, kar je v skladu z zahtevami Uredbe 508/2014/EU.

Sekretariat RCG deluje kot povezovalna in koordinacijska enota med različnimi regionalnimi skupinami ter Evropsko komisijo. Njegove naloge vključujejo administrativno podporo, razvoj koordinacije in komunikacije med skupinami ter vzdrževanje komunikacijske strategije.

Poleg tega RCG omogoča članicam, vključno s Slovenijo, podajanje priporočil in predlogov glede ribolova, poenostavitve zbiranja podatkov ter obveščanje o težavah in sodelovanje z znanstveniki pri zbiranju podatkov za ohranitvene ukrepe.

Zaradi izpolnjevanja obveznosti iz Uredbe 508/2014/EU je v interesu Slovenije, da njeni predstavniki v ribiškem sektorju sodelujejo v RCG. Podpora Slovenije tako pripomore k učinkovitemu delovanju RCG in izpolnjevanju zavez, povezanih z uredbami EU glede pomorstva in ribištva.

Aktivnosti Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v zvezi z obveščanjem potrošnikov in analizami vzorcev živil

Vlada se je seznanila z Informacijo o aktivnostih Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v zvezi z obveščanjem potrošnikov in analizami vzorcev živil.

Vlada Republike Slovenije je v okviru Informacije o obveščanju Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o preseženih ostankih pesticidov v živilih z dne 28. 9. 2023 naložila Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da jo obvesti o izvršitvi 2. in 3. točke omenjenega sklepa, ki se glasita:

• UVHVVR do 31. 10. 2023 spremeni protokol obveščanja potrošnikov o neskladnih in nevarnih živilih.
• UVHVVR do 20. 10. 2023 sprejme ukrepe glede skrajšanja časa izvedbe analiz vzorcev živil.«

UVHVVR je spremenila protokol obveščanja tako, da na svoji spletni strani objavlja obvestila o neskladnih vzorcih živil, ki so bili ugotovljeni v okviru uradnega nadzora, ne glede na to, ali so bila ta ocenjena kot varna ali nevarna, ter ne glede na dejstvo, ali so živila še v času roka uporabnosti, ali jim je rok že potekel ter bi jih lahko potrošniki še hranili doma.

V povezavi s skrajšanjem časa izvedbe analiz vzorcev živil, je UVHVVR z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sklicala dva sestanka z namenom preučitve možnosti skrajšanja časa analiz. Dogovorjeno je bilo, da NLZOH o neskladnem rezultatu, ki je bil dokazan s posamezno analizno metodo, obvesti UVHVVR takoj, ko bo ta uradno potrjen, kljub temu, da ostale zahtevane analize še niso. Poleg tega bo NLZOH v primerih, ko je treba za posamezne rezultate analiz izdelati oceno tveganja za zdravje (ocena izpostavljenosti), UVHVVR takoj poslal uradno poročilo o rezultatih analiz, četudi ocena tveganja še ne bo izdelana.

UVHVVR je v zvezi s problematiko zagotavljanja zadostnih laboratorijskih kapacitet za analize vzorcev, ki jih trenutno izvaja NLOZH, preverila, ali so v Sloveniji na voljo drugi izvajalci tovrstnih analiz oziroma ali izpolnjujejo pogoje glede analizne opreme in akreditacije analiznih metod. Ugotovljeno je bilo, da so dodatne analizne kapacitete na voljo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, vendar izvajalec dejavnosti zaenkrat nima akreditiranih analiznih metod, ki so predpogoj za pridobitev statusa uradnega laboratorija.

Memorandum o sodelovanju pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov med Slovenijo in Japonsko na področju kmetijstva in gozdarstva

Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o sodelovanju pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Sekretariatom raziskovalnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Japonske za izvajanje raziskovanj na področju kmetijstva in gozdarstva.

Memorandum za izvajanje raziskovanj na področju kmetijstva in gozdarstva nima finančnih posledic. Le-te bodo nastale šele s podpisom pogodb z izvajalskimi organizacijami.

Za izvajanje raziskovanj na področju kmetijstva in gozdarstva v obdobju 2024-2026 bo MKGP zagotovil sredstva znotraj svojega finančnega načrta.

Odgovor na pobudo za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih

Vlada je sprejela Odgovor na pobudo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG) in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. sta podala pobudo za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), ki določa obveznost prenosa deleža Republike Slovenije v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti, če tako odločitev sprejme občni zbor agrarne skupnosti z večino vseh glasov. Pobudnika se ne strinjata z razlogom za navedeni prenos, ki je v tem, da se iz agrarne skupnosti izloči Republika Slovenija kot njen nenaravni član, in v pobudi dodatno navajata, da naj bi bil tak prenos v nasprotju s kmetijsko zemljiško politiko oziroma nacionalnim gozdnim programom ter v nasprotju z načelom, da lahko Republika Slovenija svoje premoženje odsvoji le odplačno.

V skladu z ZAgrS je namen agrarnih skupnosti zagotavljanje upravljanja s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja. S premoženjem agrarne skupnosti lahko upravlja le skupnost, ki jo vežejo preteklost, skupne norme in relativno enotni cilji, ne pa institucija kot na primer država, ki zgodovinsko gledano nikoli ni bila članica agrarnih skupnosti. Ob tem je treba poudariti, da ZAgrS ne predvideva avtomatskega prenosa deleža države v agrarni skupnosti na ostale člane agrarne skupnosti, ampak mora tako odločitev predhodno sprejeti občni zbor. Glede na navedeno je pričakovati, da v primeru dobrega sodelovanja s člani agrarne skupnosti do izključitve države iz agrarne skupnosti sploh ne bo prišlo.

Za izvajanje ukrepov kmetijske politike (na primer odpravljanje zaraščanja ali izvajanje agrarnih operacij) bi Republika Slovenija kot članica agrarnih skupnostih potrebovala soglasje ostalih solastnikov, poleg tega pa je treba izpostaviti, da se ukrepi kmetijske politike izvajajo na zemljiščih v lasti članov agrarnih skupnosti tudi v primerih, ko država ni članica agrarne skupnosti. Družba SiDG pa bi lahko uresničevala cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi le v primeru, da bi država razpolagala s celotnim premoženjem agrarne skupnosti, česar pa država na podlagi ZAgrS ne podpira. Po mnenju Vlade so ravno agrarne skupnosti tiste, ki s svojo dejavnostjo skrbijo za varovanje ekološke, socialne in ekonomske funkcije lastnine.

Vlada se sicer strinja s stališčem pobudnikov, da je premoženje Republike Slovenije namenjeno zadovoljevanju skupnih potreb države in njenih državljanov, ampak nepremičnine v lasti članov agrarnih skupnosti ne morejo služiti temu namenu, saj služijo namenu, ki izhaja iz ciljev ZAgrS. Čeprav velja, da se premoženje Republike Slovenije praviloma lahko odsvoji le odplačno, pa zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnostih, in na katerega se sklicuje pobudnik, predvideva tudi možnost neodplačne odsvojitve, če to predvideva zakon.

Vlada Ustavnemu sodišču RS predlaga, naj pobudi za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih zavrne kot neutemeljeni.