Skoči do osrednje vsebine

Pogosta vprašanja javnosti o mednarodnih dokumentih

V Sloveniji in tudi v drugih državah javnost zastavlja vrsto vprašanj glede obeh procesov sprejemanja nove ureditve na področju obvladovanja nalezljivih bolezni.

Dezinformacije, ki krožijo po spletu o vsebini in procesu pogajanj, vnašajo nezaupanje glede možnosti držav članic Svetovne zdravstvene organizacije (DČ SZO), da suvereno nastopajo v pogajanjih za besedilo novega mednarodnega instrumenta in za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

Na Ministrstvu za zdravje smo pripravili odgovore na vprašanja.

1. Ali se bo v novih/spremenjenih mednarodnih sporazumih obravnavalo tudi stranske učinke cepljenja?

Že sedaj velja stroga zakonodaja o spremljanju stranskih učinkov zdravil in cepiv. Sistem in obveze vseh, ki delajo na področjih proizvodnje in predpisovanja zdravil so dorečene na ravni ureditve znotraj EU, dorečene so poti obveščanja javnih agencij za zdravila in medicinske pripomočke in naprej do evropskih inštitucij (European Medicines Agency - EMA). Slovenija ima možnost in priložnost, da v pogajanjih opozori na nujnost boljšega spremljanja stranskih učinkov cepiv na mednarodni ravni. V primeru, da bo tak predlog pripravljen s strani naših strokovnjakov in bo dobil zadostno podporo v procesu odločanja pri nas, ga bo potrebno uskladiti z drugimi državami EU in zanj zagotoviti ustrezno podporo v procesu sprejemanja novega mednarodnega instrumenta/oziroma pogodbe, kar bo naloga Delovne skupine pri Ministrstvu za zdravje (MZ). Tak predlog lahko poda tudi civilna družba preko svojih organizacij, ki sodelujejo v pogajanjih.

2. Kako vpliva na suverenost držav predlog, da Generalni direktor razglasi izredne javno-zdravstvene razmere mednarodnega pomena?

Razglasitev izrednih javno-zdravstvenih razmer mednarodnega pomena (Public Health Emergency of International Concern - PHEIC) je že sedaj opredeljena v veljavnem Mednarodnem zdravstvenem pravilniku, kjer je jasno zapisano, da ima Generalni direktor SZO možnost razglasiti izredne javno-zdravstvene razmere, v kolikor so izpolnjeni sprejeti kriteriji. Predlagane spremembe gredo v smer, da bi bila možna še bodisi regionalna (samo za določeno regijo), bodisi vmesna stopnja izrednih razmer. V vsakem primeru pa razglasitev izrednih razmer vpliva predvsem na delo SZO Sekretariata (zagotovitev pomoči državam, pospešeno zbiranje podatkov, organizacija izrednih zasedanj itd.), medtem ko imajo DČ SZO suverenost, da same ali v našem primeru v okviru sodelovanja znotraj EU odločajo, kako bodo mednarodno razglašene izredne razmere naslovile v svoji državi.

3. Ali so postopki za sprejem novega mednarodnega instrumenta in sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika dovolj transparentni in demokratični?

DČ SZO so zahtevale popolno transparentnost procesa. Seje pogajalskega telesa so zato v živo predvajane po spletu. Dodatno je proces odprt javnosti preko javnih zaslišanj in konzultacij. Več informacij je na spletni strani SZO.

K sodelovanju v procesu pogajanj so vabljene vse DČ SZO (vključno s Slovenijo) in imajo možnost podati svoja stališča in predloge. Prav tako ima vsaka država možnost o sprejemu tako Mednarodnega instrumenta kot sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika zahtevati glasovanje. Sama potrditev na Generalni skupščini SZO Republike Slovenije ne zavezuje k ratifikaciji mednarodnega instrumenta. Kot že navedeno, je za to potrebna odločitev na ravni Državnega zbora. Glede Mednarodnega zdravstvenega pravilnika lahko država članica sporoči, da pravilnik zanjo ne velja, ali zoper posamezne člene pravilnika poda pridržek. Proces je torej v skladu z demokratičnimi principi tako na mednarodni kot nacionalni ravni in upošteva suverenost držav.

4. Kdaj postanejo mednarodni sporazumi, ki so pravno zavezujoči, veljavni za RS?

Skladno z 8. členom Ustave RS se v Republiki Sloveniji uporabljajo konvencije in drugi pravno zavezujoči mednarodni sporazumi, ko so prevedene in objavljene v Uradnem listu RS in jih je ratificiral Državni zbor. Pri tem gre poudariti, da tovrstne mednarodnopravne zaveze praviloma ne vključujejo sankcij, če kakšne od sprejetih obveznosti iz političnih ali drugih razlogov država ne more izvajati, tudi v primeru, ko je mednarodni sporazum ratificirala. Slovenija Mednarodnega zdravstvenega pravilnika iz leta 2005 ni ratificirala, ga pa je v vseh bistvenih določbah, ki se nanašajo na ureditve v mednarodnem transportu, na letališčih in v pristaniščih, upoštevala, tudi z vidika članstva v EU. RS sodeluje tudi v sistemu hitrega obveščanja SZO o tveganjih za zdravje ljudi, ki državam omogoča hitro seznanitev z nenadnimi in nenavadnimi dogodki, ki ogrožajo ali lahko ogrožajo zdravje v svetu.

5. Kdaj začne veljati nova pogodba in spremembe mednarodnega zdravstvenega pravilnika oziroma ali so bile spremembe že sprejete?

Tako novi Mednarodni instrument o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemije kot tudi predlogi sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika bodo predvidoma potrjeni maja leta 2024 na Generalni skupščini SZO ali pozneje, če se proces zavleče.

Trditev, da je rok za posredovanje stališč do konca novembra letos, ne drži.Pogajanja potekajo po principu, da nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno, kar pomeni, do sprejetja. »Tiho soglasje«, po katerem naj bi v veljavo stopile spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika s 1. decembrom letos, ne obstaja.

Na 75. zasedanju Generalne skupščine SZO (maja 2022) ni potekal sprejem vsebinskih amandmajev Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, ampak zgolj obravnava (torej "consideration", ne "adoption") vsebinskih predlogov amandmajev, ki so jih do takrat Sekretariatu SZO poslale DČ SZO. Na isti skupščini je bila, vezano na spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, sprejeta odločitev, ki je med drugim naložila generalnemu direktorju SZO, da povabi države članice k posredovanju dodatnih predlogov sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika do 30. septembra 2022. Do tega roka je bilo s strani držav članic posredovanih preko 300 predlogov sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

6. Kaj je naloga Delovne skupine za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika iz leta 2005 (Working Group on Amendments to the International Health Regulations (2005 - WGIHR))?

Skupščina je ustanovila delovno skupino za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, ki je odprta vsem državam članicam, z mandatom obravnave predlogov sprememb in priprave končnega predloga sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, za obravnavo na 77. zasedanju Generalne skupščine SZO, maja 2024. Več informacij o delu skupine je na spletni strani SZO v naslednjih dokumentih: dokument 1 (.pdf), dokument 2 (.pdf) in hdokument 3 (.pdf).

7. Kako se bodo DČ SZO lahko opredelile do posameznih sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika?

Ko bodo spremembe sprejete in po uradnem obvestilu Generalnega direktorja SZO, bo skladno z 59. členom Mednarodnega zdravstvenega pravilnika začel teči 18-mesečni rok, v katerem lahko države članice najavijo svoje pridržke do sprememb v celoti oziroma do posameznih členov. 18-mesečni rok se tako predvidoma izteče decembra 2025 (v kolikor bodo spremembe sprejete na GS maja 2024). Do takrat bodo imele države članice, vključno s Slovenijo, vsaj tri možnosti, da izrazijo svoje strinjanje/nestrinjanje s predlaganimi spremembami:

  1. Pogajanja znotraj Delovne skupine za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika potekajo po principu, da "nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno". Torej, v kolikor se država članica ne strinja s posameznim predlogom, lahko blokira konsenz o končnem paketu sprememb, ki bo predlagan skupščini.
  2. Predlagane spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika mora potrditi GS SZO, kjer imajo države članice ponovno možnost izraziti svojo voljo v smislu potrditve oz. zavrnitve predlaganih sprememb.
  3. Tudi po sprejetju sprememb, ima država članica možnost, da sporoči zadržke do sprememb v celoti oziroma posameznih členov v določenem roku.

 

8. Kako se financira SZO?

SZO se financira iz dveh glavnih virov in sicer iz obvezne članarine DČ SZO ter prostovoljnih prispevke DČ SZO in prispevkov drugih partnerjev, ki vključujejo ostale agencije ZN in druge medvladne organizacije, dobrodelne fundacije in zasebni sektor.

Obvezne članarine se za posamezno državo izračunavajo kot odstotek bruto domačega proizvoda (odstotek določi Generalna skupščina Združenih narodov). Države članice višino članarin vsaki dve leti potrdijo na GS SZO. Iz obveznih članarin se zagotavlja manj kot 20 % celotnega proračuna, kar se želi nasloviti z zvišanjem članarin DČ SZO.

Ne glede na to, navedbe o financiranju SZO v večinskem delu s strani privatnega sektorja niso pravilne, saj DČ SZO prispevajo ob članarinah tudi večino prostovoljnih prispevkov. Dobrodelna fundacija, ki kot privatna entiteta prispeva največji delež prostovoljnih prispevkov (9.49%) je fundacija »Bill & Melinda Gates Foundation«. Ta fundacija financira predvsem raziskave in pobude na različnih področij kot so izkoreninjenje otroške paralize, izboljšan dostop do kakovostnih osnovnih zdravstvenih storitev; okrepljena zmogljivost države na področju podatkov in inovacij, izboljšan dostop do osnovnih zdravil, cepiv, diagnostike in naprav za primarno zdravstveno varstvo, preprečevanje epidemij in pandemij. Več o tem si lahko preberete na spletni strani, na kateri SZO objavlja, kako se upravlja s prispevki, posamičnih držav, fundacij, prostovoljnih prispevkov.

9. Kako države članice nadzorujejo poslovanje SZO?

SZO ima več mehanizmov nadzora nad delovanjem Sekretariata SZO, vključno z nadzorom nad finančnim poslovanjem. Odbor za program, proračun in administracijo (Program, Budget and Administrative Committee - PBAC) revidira upravne, proračunske in programske odločitve in poroča ter daje priporočila, ki jih sprejme Izvršni odbor SZO.

Poleg tega obstaja še Neodvisni strokovni svetovalni odbor za nadzor: Independent Expert Oversight Advisory Committee (IEOAC), ki ga je ustanovil Izvršni odbor SZO, da se z njim posvetuje v zvezi s poslovanjem SZO. Služi hkrati tudi kot posvetovalno telo Generalnemu direktorju SZO.  Urad za notranji nadzor (Office of Internal Oversight Services - IOS) je dodatno svetovalno telo, ki prispeva k izboljšanju poslovanja organizacije in bolj sistematičnemu doseganju ciljev z ocenjevanjem in izboljševanjem učinkovitosti procesov za obvladovanje tveganj, nadzora in upravljanja organizacije. Urad je odgovoren tudi za izvajanje preiskav domnevnih kršitev pri poslovanju Sekretariata SZO. Zunanjo revizijo poslovanja Sekretariata SZO izvaja generalni revizor ene od DČ SZO, ki ga imenuje GS SZO, za katero generalni revizor pripravi tudi letno poročilo. Mandat traja štiri leta in ga lahko GS SZO enkrat podaljša za dodatna štiri leta. Maja 2023 je bila Indija ponovno izvoljena za zunanjega revizorja. Odgovornosti in pristojnosti zunanjih revizorjev so opredeljene v finančnih predpisih SZO.

Povezava na spletno stran Službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo