Naša krovna strategija Digitalna Slovenija 2030 opredeljuje podatke kot strateško surovino in gonilo pametne družbe 5.0 ter poudarja, da je izjemnega pomena zagotavljanje ažurnih, pravočasnih in celovitih podatkov. 

Evropska strategija za podatke skupaj z Belo knjigo o umetni inteligenci tvori prvi steber Digitalne strategije Evropske unije. Njen cilj je zagotoviti enotni trg podatkov in razvoj podatkovnega gospodarstva, ki stremi k povečanemu razvoju izdelkov na podlagi podatkov in k povpraševanju po njih po vsem enotnem trgu. Slovenska vlada postavlja digitalizacijo družbe in digitalne javne storitve med visoke prioritete. Glede na to, da so podatki eden najpomembnejših elementov digitalnega prehoda, je skrbništvo nad podatki – strateško upravljanje podatkovnih sredstev v organizaciji za zagotavljanje vrednosti – ključno za doseganje digitalne preobrazbe družbe in gospodarstva. 

Zato uspešna digitalna preobrazba ni mogoča brez kakovostnih podatkov. Podatki niso pomembni samo zaradi učinkovitosti, ampak tudi zaradi transparentnosti. Če želimo zagotoviti dobre in kakovostne javne storitve, moramo poskrbeti, da državljani zaupajo državi. Njihovo zaupanje lahko pridobimo tako, da sprejemamo odločitve, ki temeljijo na podatkih. Zato je pomembno, da vemo, kako na ustrezen način zbirati podatke ter kako jih analizirati in uporabljati, da pridobimo informacije za sprejemanje dobrih odločitev. Bistveno je tudi, da so podatki interoperabilni. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo pravimo, da so podatki naš najboljši svetovalec, pravi dr. Aida Kamišalić Latifić. 

Na današnjem sestanku je zbrane pozdravila tudi Barbara Chiara–Ubaldi, vodja enote za digitalno upravo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD). Ubaldi vodi delo na področju digitalnih tehnologij in podatkov za povečanje odprtosti, učinkovitosti in inovativnosti pri upravljanju. Odgovorna je za preglede držav, za spremljanje izvajanja Priporočil OECD o digitalnih strategijah in Priporočil o izboljšanem dostopu in souporabi podatkov ter letna merjenja napredka OECD OURdata Index. 

V poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) o digitalni upravi Slovenije za leto 2021 je Slovenija opredelila potrebo v javnem sektorju po bolj strateškem upravljanju in zmogljivostih za spodbujanje pristopov, ki temeljijo na podatkih, ter po dvigu ozaveščenosti in veščin med javnimi uslužbenci. 

Na podlagi spoznanj in priporočil, predstavljenih v poročilu »Razvoj omrežja skrbnikov podatkov ter opredelitev njihove vloge za slovenski javni sektor«, pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo že izvajamo aktivnosti za krepitev upravljanja podatkov v javnem sektorju. To nameravamo doseči preko opredelitve namenske vloge skrbnika podatkov v vsakem ministrstvu in z vzpostavitvijo mreže skrbnikov podatkov, ki jih bo združevala. Mreža bo pomagala spodbujati koordinacijo in sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov na poti k večji podatkovni zrelosti v slovenskem javnem sektorju, kar je osnova tudi za analitiko in uniformirano odločanje ter uporabo modelov umetne inteligence. S tem projektom je OECD pomagal Sloveniji pri uresničevanju tega cilja. 

V projekt omrežja skrbnikov podatkov so bili vključeni predstavniki ključnih državnih organov ter različni udeleženci, ki so v sklopu delavnic opredelili mandat za vlogo skrbnika podatkov: namen, odgovornosti, cilje, spretnosti, izkušnje in organizacijske pogoje za delovanje. V sklopu projekta so pripravljeni tudi učni načrt in gradiva za usposabljanje za tiste, ki bodo kasneje postali učitelji skrbnikov podatkov po načelu učenja učiteljev (angleško Training of trainers – ToT). 

Imenovana medresorska delovna skupina, ki jo vodi sodelavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo mag. Aleš Veršič, se bo srečevala najmanj enkrat na tri mesece, usklajevala ideje in načrt, ter na podlagi priporočil OECD izvajala aktivnosti implementacije delovanja skrbnikov podatkov in načina delovanja tega omrežja. Vsi člani pa so se danes strinjali, da je ključ za uspešnost tovrstne mreže skrbnikov podatkov sodelovanje. 

Po enem letu bo medresorska delovna skupina pripravila končno poročilo o tem, ali so priporočila OECD ustrezna in izvedljiva v praksi. Na podlagi tega bi s sklepom vlade vzpostavili formalno omrežje skrbnikov podatkov. Za zdaj je v omrežje imenovanih 31 predstavnikov iz različnih državnih organov. 

Gre za sodoben pristop na področju upravljanja podatkov, ki je tudi eden prvih znotraj OECD držav in “mnoge evropske države se ozirajo k Sloveniji, da bi se naučile oziroma povzele slovenske prakse za ustanovitev lastne mreže podatkov,” je v svojem nagovoru poudarila Barbara Chiara–Ubaldi.