Dogodek je organizirala »Skupna mreža visokih uradnikov za proračun in zdravstvo pri OECD«, ob podpori Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji ter Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo in v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Ministrstvom za finance Republike Slovenije ter Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Srečanja so se udeležili predstavniki 20 držav ter omenjenih mednarodnih organizacij.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je v uvodnem nagovoru pozdravila udeležence in opozorila na število in raznolikost institucij, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi srečanja. »To kaže na kompleksnost tem, ki bodo obravnavane v današnjem programu, ter na potrebo po tesnem in koherentnem sodelovanju med različnimi deležniki v naših državah, kar bi omogočilo zadostna finančna sredstva za učinkovito delovanje naših zdravstvenih sistemov v korist naših državljanov.«

Ministrica je v govoru nadalje izpostavila, da se skoraj vsi zdravstveni sistemi po svetu soočajo z resnimi izzivi pri zagotavljanju zadostnega financiranja, tudi zaradi trendov, kot sta staranje in tehnološki napredek. Potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah naraščajo, pričakovana in zahtevana je uvedba dragih novih medicinskih tehnologij ter zagotavljanje pravočasnih, varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev za bolnike. Vse to pa posledično vpliva na proračune za zdravstvo.

Zdravstveni sistemi v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope – kljub svojim raznolikostim in posebnostim – na splošno delijo skupne vrednote in cilje ter so izpostavljeni podobnim izzivom. Nedavna kriza ob pandemiji Covida-19 je pokazala šibke točke zdravstvenih sistemov in še dodatno izpostavila potrebo po okrepljenem usklajevanju mehanizmov pripravljenosti in odzivanja ob soočenju z izrednimi zdravstvenimi razmerami ali drugimi pretresi.

Kljub ogromnemu pritisku pandemije pa so tudi zdravstveni sistemi v regiji centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope pokazali svojo sposobnost prilagajanja potrebam. Uporaba tele-medicine se je, na primer, v tem času znatno povečala.

Na dogodku so imeli uvodne nagovore tudi Andrew Blazey, namestnik vodje Oddelka za javno upravljanje in proračun pri OECD, Dejan Lončar, strokovnjak za financiranje zdravstva iz Globalnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, ter dr. Tamás Evetovits, vodja barcelonskega urada Svetovne zdravstvene organizacije za financiranje zdravstvenih sistemov, SZO-Regionalnega urada za Evropo.

Predstavniki Sekretariata OECD in Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo so predstavili primere dobrih praks v zvezi z zagotavljanjem proračunskih sredstev za zdravstvo. Ta vsebina je rezultat projekta, ki se je začel leta 2022 kot posledica pandemije Covida-19, da bi državam pomagali pri učinkovitejšem načrtovanju ter ravnanju s proračunskimi in drugimi finančnimi sredstvi. Projekt je bil pripravljen z namenom, da bi državam CESEE, ob upoštevanju obstoječih okoliščin, kot so inflacija, obsežnejše migracije, vojna stanja, staranje prebivalstva ter posledice pandemije, pomagali pri prepoznavi prioritetnih reformnih področij ter učinkovitejšem razvoju nujno potrebnih proračunskih reform. V tem delu je s krajšo predstavitvijo širše slike javnih financ v Republiki Sloveniji, s posebnim poudarkom na zdravstvenem sektorju, nastopila tudi državna sekretarka v Ministrstvu za finance, mag. Saša Jazbec.

V nadaljevanju je potekala razprava glede priložnosti in izzivov v zvezi s potrebami po usklajenem zagotavljanju zunanjega ter proračunskega financiranja na področju zdravstva zaradi zagotavljanja preglednih ter učinkovitih sistemov za financiranje zdravstva. Predstavnik Ministrstva za zdravje, Dušan Jošar, je sodeloval s predstavitvijo pilotnega projekta »TSI Resources Hub for Sustainable Investing in Health«, ki je bil pripravljen na podlagi Sklepov Sveta EU, ki so bili potrjeni v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2021, pri izvedbi katerega sodelujejo Belgija, Avstrija ter Slovenija. V nadaljevanju programa je kot so-moderatorka razprave na temo učinkovitega usklajevanja izvenproračunskega in proračunskega financiranja zdravstvenega sektorja sodelovala tudi predstavnica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, mag. Eva Helena Šarec.  

Srečanje se je zaključilo s predstavitvijo izkušenj in dobrih praks različnih držav CESEE (Slovaška, Moldavija in Češka) glede zagotavljanja proračunskih sredstev za področje zdravstva v času pretresov oziroma kriz, povezanih z obsežnim ter nenačrtovanim razseljevanjem oseb iz Ukrajine širom Evrope, ter zagotavljanjem sredstev za njihovo oskrbo in zdravstveno varstvo, z osredotočenjem na prioritete za zagotovitev dolgoročno finančno vzdržne preskrbe. V zvezi s tem je situacijo v Ukrajini predstavila Olga Demeshko iz Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Ukrajino.