Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka v Špetru o ohranjanju jezikovne in kulturne identitete

Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je danes mudila v Špetru v Benečiji. Zbrane je nagovorila na zanimivem dogodku, namenjenem razpravi o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete.
Živa Gruden, Marko Marinčič, Andrina Mračnikar, Andreja Kalc sedijo. Pred njimi stoji Vesna Humar. Pod odrom gledalci.

Živa Gruden, Marko Marinčič, Andrina Mračnikar, Andreja Kalc sedijo. Pred njimi stoji Vesna Humar. | Avtor: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Dogodek je pripravil Kinoatelje v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo (ISK) ter Krajinskim in pripovednim muzejem (SMO), ki je dogodek tudi gostil.

V vsebinsko bogatem in zanimivem pogovoru so svoja stališča, opažanja in razmišljanja predstavili režiserka in koroška Slovenka Andrina Mračnikar, pedagoška in kulturna delavka Živa Gruden in jezikoslovka Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Razpravo je moderiral Marko Marinčič, novinar Primorskega dnevnika. Sogovorniki so se strinjali, da je kvalitetno šolstvo ključno za ohranjanje jezika na nekem območju, vendar pa vsako okolje potrebuje rešitev, ki mu je pisana na kožo, bodisi dvojezično šolstvo bodisi šole s slovenskim učnim jezikom ali kakšna druga oblika. Vendar pa šolstvu nikakor ne smemo naložiti vse odgovornosti, ki pritičejo tudi domačem okolju. Pomembno vlogo pri ohranjanju identitete prav tako igrata kultura in film, ki odpirata in nagovarjata pomembna vprašanja. Državna sekretarka se je ob koncu zahvalila vsem današnjim gostom, ki so načeli mnoge aspekte te kompleksne tematike. Današnji dogodek je tudi lep odraz živega "slovenskega kulturnega prostora", v Benečiji namreč gostuje film koroške Slovenke. Poudarila je, da bo v prihodnje potrebno več pozornosti nameniti predšolski vzgoji, nekdaj se je namreč velika večina otrok slovenski jezik naučila doma, danes pa se to marsikje spreminja. Izrazila je podporo povezovanju med otroci iz matice, zamejstva in izseljenstva, za kar si aktivno prizadeva tudi Urad.

Zanimivem pogovoru je sledila projekcija celovečernega dokumentarca Izginjanje, v katerem režiserka Mračnikar na podlagi svoje družinske zgodbe gledalce popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni. Posebno pozornost nameni svojem rodnem kraju Hodiše in dramatičnim spremembam v jezikovnem in kulturnem življenju tega kraja. V sto letih se je namreč skoraj popolnoma izgubila slovenščina. V kraju, kjer je nekdaj 95 odstotkov ljudi govorilo slovensko, jezika danes skoraj nihče več ne govori ali razume.  Skozi film, ki odpira dolgo spregledane tematike, se režiserka sprašuje, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Režiserka Mračnikar je bila za film, ki je luč sveta ugledal lansko leto, že večkrat nagrajena. Prejela je nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo, nagrado občinstva na filmskem festivalu Diagonale v Celovcu in vesno za posebne dosežke na 25. Festivalu slovenskega filma.