Prehod v brezogljično družbo je pomemben tudi za vključitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest, so si bili enotni udeleženci konference.

Poleg upravljanja in organizacije domače dobavne verige so bili ena od osrednjih tem konference inovativni modeli financiranja. Na dogodku so sodelovali predstavniki vlad, državnih in zasebnih podjetij iz Slovenije in Združenega kraljestva ter razpravljali o najboljših praksah Združenega kraljestva pri financiranju prehoda v brezogljično prihodnost.

Slovenska delegacija je predstavila načrte za financiranje prehoda Slovenije na brezogljične energetske sisteme. Ocenjeni stroški tega prehoda do leta 2031 znašajo 28 milijard evrov. Prehod prepoznavajo kot pospeševalec gospodarske rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in trajnostnega razvoja. Predstavniki  Združenega kraljestva pa so delili svoje izkušnje s financiranjem brezogljčnih projektov, pri čemer so se osredotočili na prepoznavanje in prevzemanje najboljših praks.

Minister je v svojem nagovoru udeležencem predstavil napore Ministrstva za finance, ki posveča posebno pozornost programu Evropske unije (EU) za prehod na nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo ter si prizadeva za vzpostavitev finančnega sistema, ki podpira trajnostno rast. Pozorno spremljamo razvoj dogodkov na tem področju in se intenzivno ukvarjamo z obravnavanjem zakonodaje EU ter razvojem izhodiščnih smernic na področju trajnostnih financ, pri čemer tesno sodelujemo tudi z drugimi vključenimi deležniki in nadzornimi organi.

Ministrstvo za finance v okviru Odbora za finančno stabilnost sodeluje tudi v posebni delovni skupini za podnebna tveganja, katere namen je celovita obravnava in pregled razvoja podnebnih tveganj v sestavnih delih finančnega sistema, ki so bistveni za zagotavljanje finančne stabilnosti.

V prihajajočem letu Ministrstvo za finance skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport načrtuje tudi prenos direktive, ki predstavlja enega od temeljev evropskega Zelenega dogovora, in sicer direktive EU 2022/2464 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), katere določbe se bodo postopno uporabljale za poročanja za poslovna leta od 1. januarja 2024 naprej. CSRD razširja nabor trajnostnostnih vsebin, ki jih bo potrebno razkriti in tudi dati v pregled revizorju, ter razširja nabor zavezancev za poročanje.

Na področju trajnostnih finančnih prizadevanj pa je minister izpostavil še, da je Republika Slovenija že junija 2021 uspešno izdala prvo trajnostno obveznico v višini 1 milijarde evrov z ročnostjo 10 let. S to prelomno transakcijo,  pri kateri je povpraševanje preseglo 8,4 milijarde evrov, je bila Slovenija prva med državami Srednje in Vzhodne Evrope ter druga med državami članicami EU, ki je izdala trajnostno obveznico. Slovenija je v začetku letošnjega leta uspešno izdala tudi drugo trajnostno obveznico v višini 1,25 milijarde evrov, pri čemer slednja predstavljala tudi največjo izdajo slovenske trajnostne obveznice, s katero je Slovenija kot prva država v regiji v letu 2023 vstopila na kapitalski trg. Uspešna transakcija, pri kateri je skupno povpraševanje preseglo 10 milijard evrov, je dokaz močnega zaupanja institucionalnih investitorjev v Slovenijo, še posebno v njeno naravnanost v okoljsko in socialno tranzicijo.

Sredstva, pridobljena z izdajo trajnostne obveznice, so namenjena za financiranje projektov, ki so okoljsko odgovorni in socialno koristni.  Poleg tega ta sredstva prispevajo k razvoju trga zelenih, socialnih in trajnostnih obveznic tudi na mednarodnem nivoju. Na ta način spodbujamo vlaganje v projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in finančnim mehanizmom, ki imajo pozitiven učinek na družbeno okolje v celoti.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah in vodja kabineta Klemen Babnik sta ob robu dogodka obiskala Londonsko borzo in se sestala z direktorico Julijo Hoggartt. Državna sekretarka Prah je predstavnikom Londonske borze predstavila trg kapitala v Sloveniji, novo strategijo razvoja slovenskega trga kapitala ter izzive, ki so pred nami. Pogovor je tekel tudi o zakonodajnem okviru, dobrih praksah pri razvoju manjših kapitalskih trgov ter izzivih, ki jih ima Ljubljanska borza, tudi v evropski in globalni perspektivi. Hoggarttova pa je poudarila pomen digitalizacije, ki že nekaj časa ni več izbira, ampak nuja pri razvoju modernega in privlačnega trga kapitala (vključno z izkušnjami s kriptovalutami). Še posebej se to kaže v Sloveniji, kjer imamo na eni strani veliko depozitov in na drugi razširjeno trgovanje s kriptovalutami, vmes pa je manj transakcij. Pomembno je tudi izobraževanje prebivalstva in s tem dvig ozaveščenosti o prednostih kapitalskega trga in na drugi strani tveganjih, ki jih ta prinaša. Posebej je Hoggarttova poudarila še pomen vlaganja v slovenski trg in gospodarstvo prek pokojninskih skladov in izpostavila izdajo tako imenovane ljudske obveznice kot možnost za razvoj in vzpostavljanje zaupanja na trgu, kot je slovenski.

Minister Boštjančič in državna sekretarka Nikolina Prah sta se v Londonu sestala tudi s predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj.

Ob robu dogodka pa je minister za finance nastopil še v oddaji The Pulse na televiziji Bloomberg, kjer je spregovoril o financiranju popoplavne sanacije v državi, o fiskalni politiki EU in sprejemanju novih pravil ter se dotaknil tudi kritik o dodatnem obremenjevanju gospodarstva, ki jih je v celoti zavrnil z argumentom analiz, ki so jih pred sprejetjem odločitev naredili strokovni sodelavci ministrstva.

V intervjuju za Bloomberg Adria pa je odgovoril tudi na vprašanja o dobrem delovanju zakladnice ter izdaji tako imenovanih ljudskih obveznic.