Srečanje s podjetniki z obeh strani meja sta organizirali Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško in Obrtnička komora Zagreb.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je po srečanju poudaril, da imata državi prijateljske in gospodarsko zelo tesne odnose. »Hrvaška je naš prioritetni trg, tako z vidika blagovne in storitvene menjave, investicij na obeh straneh države kot turističnega obiska. Veseli me, ker smo lani imel kljub težki gospodarski situaciji izjemno okrepljeno trgovinsko menjavo, ki se je lani povečala za več kot 33 odstotkov na 9,2 milijarde evrov. Letos se trend rasti nadaljuje,« je bil jasen Han.

Minister je pohvalil odlično sodelovanje s Slovensko-hrvaškim poslovnim klubom ter med obema obrtnima zbornicama. Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško je namreč gostila delovni sestanek z gospodarskima ministroma Slovenije in Hrvaške, kjer so podjetniki izpostavili ključne izzive in predloge za izboljšanje področja kadrov v gospodarstvu. Poudarek je bil na pomanjkanju delovne sile, spodbujanju ustreznega izobraževalnega sistema, promociji zaposljivih poklicev, fleksibilnejši delovno-pravni zakonodaji ter mobilnosti delovne sile med državama. Podjetniki predlagajo konkretne korake, vključno z vzpostavitvijo povezave med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami ter spodbujanjem dualnega sistema izobraževanja. Kadrovski problem je globalni problem sodobnega gospodarstva, ki tako gospodarstvu kot odločevalcem nalaga ukrepanje in skupno sodelovanje pri reševanju kadrovske problematike.

Minister Matjaž Han in minister Filipović sta se strinjala, da je izziv kadrov večplasten, razlogi pa so med drugim v nižji rodnosti obeh držav, neprilagojenem izobraževalnem sistemu na potrebe gospodarstva in tudi predolgih in zapletenih administrativnih postopkih.

Minister Han je poudaril, da je pomanjkanje kadrov skupni in eden večjih problemov, ki trenutno zavira gospodarsko rast na obeh straneh meje. »Slovenija je varna država z visoko kakovostjo življenja, kar je zagotovo prednost tudi za privabljanje kadrov in imamo dobro geostrateško pozicijo. Vse to moramo izkoristiti za promocijo Slovenije za privabljanje kadrov. Seveda promoviramo poklice in s štipendijami spodbujamo mlade, da se odločajo za deficitarne poklice. Poleg tega mora vlada skozi svojo davčno politiko narediti Slovenijo zanimivo tako za domače kot tuje kadre. Ključni problem pomanjkanja kadrov pa je enostavno slabša demografija in znižanje natalitete, kar je problem obeh držav,« je pojasnil minister Han in dodal: »Nujno moramo pospešiti tudi prepočasne postopke izdaje dovoljenj za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav, da bo naše gospodarstvo in obrtništvo kar najbolj delovalo.«

Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je izpostavil: »Usposobljenega kadra v malem gospodarstvu drastično primanjkuje, ne samo pri nas, ampak v celi Evropi. Več moramo storiti na področju promocije obrtnih poklicev kot tudi vajeniškega sistema, ki smo ga  ponovno uvedli pred šestimi leti, a slednji še vedno ni povsem zaživel. Pri zaposlovanju kadra pa je nujno, da pohitrimo postopke pridobivanja delovnih dovoljenj, ki so v Sloveniji zares zamudni in dolgotrajni. Le če bomo imeli dober kader, lahko zagotovimo tudi konkurenčnost in uspešnost našega gospodarstva. To pa je ključ do zagotavljanja socialne države in blaginje za vse državljane RS. Ob tem želim pohvaliti sodelovanje z ministrom Hanom, pričakujem pa, da bo glas gospodarstva bolje slišan tudi s strani drugih resorjev vlade.«

Hrvaški minister je ob tej priložnosti izpostavil prijateljske odnose ter pozdravil okrepljeno gospodarsko sodelovanje med državama.

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško

Blagovna menjava je lani dosegla 7,4 milijarde evrov (+ 32 odstotkov glede na 2021), kar Hrvaško uvršča na peto mesto med slovenskimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Izvoz je porasel na 4,4 milijarde evrov (+ 43,3 odstotkov), uvoz pa na 2,9 milijarde evrov (+ 23,4 odstotkov). V porastu je bila tudi storitvena menjava, ki je dosegla 1,8 milijarde evrov (+ 38 odstotkov). Izvoz storitev je znašal 687,6 milijonov evrov (+ 32 odstotkov), uvoz storitev pa 1,1 milijarde evrov (+ 42 odstotkov glede na 2021). Tako v izvozu kot uvozu storitev so prevladovala potovanja, sledijo ostale poslovne storitve in transportne ter gradbene storitve. 

Zelo pomembne so investicije podjetij obeh držav. Hrvaška ostaja na prvem mestu kot destinacija za investicije slovenskih podjetij, katerih vrednost je lani znašala 2,9 milijarde evrov, predstavljajo pa skoraj 35 odstotkov vseh slovenskih investicij v tujini. Tudi Hrvaška ostaja pomemben naložbenik v Sloveniji. Vrednost neposrednih hrvaških naložb je konec 2022 znašala 1,8 milijarde evrov, kar Hrvaško uvršča na 5. mesto med tujimi investitorji v Sloveniji (takoj za Avstrijo, Luksemburgom, Švico in Nemčijo).

Pomembna gospodarska panoga za obe državi je tudi turizem. Hrvaški gostje so lani zasedli četrto mesto med vsem državami, od koder k nam prihajajo turisti. Zabeležili smo kar 213.822 hrvaških turistov (+ 240 odstotkov) ter 490.034 nočitev, kar hrvaške turiste uvršča na sedmo mesto po ustvarjenih turističnih nočitvah (+ 200 odstotkov). Na področju turizma zelo dobro sodelujeta javni agenciji za promocijo turizma Slovenska turistična organizacija in hrvaška nacionalna turistična agencija sodelujeta pri skupnih projektih na oddaljenih trgih s kampanjo »Experience Croatia, Feel Slovenia« (slovenski prevod »Doživi Hrvaško. Občuti Slovenijo.«).

Za slovenska podjetja obstaja možnost sodelovanja na projektih na Hrvaškem, podprtih s strani EU v novem finančnem obdobju, med drugim na prometni infrastrukturi, gradbenih projektih, digitalizaciji, energetiki, upravljanju z vodami, odpadki. Obstajajo priložnosti za krepitev sodelovanja na področjih energetike npr. na vodikovih tehnologijah, gradbeništva, naprednih avtomobilskih in vesoljskih tehnologij ter turizma.