V Sloveniji je oljkarstvo razširjeno po celotni Primorski, od Goriškega in Goriških Brd, prek Krasa in Vipavske doline, do najjužnejše Slovenske Istre, kjer so oljke najbolj značilna in razširjena sredozemska kultura.

Slovenija je majhna proizvajalka oljčnega olja. Delež tržno usmerjenih oljkarjev je majhen, večina oljčnega olja se proda na kmetiji. A majhnost ni ovira za kakovost. Oljkar, ki zna pridelati zdrave oljke, lahko pričakuje oljčno olje odlične kakovosti. Ker je kakovost oljčnega olja urejena s tržnimi standardi, mora oljkar obvladati tudi to zahtevno področje, če želi s svojim oljem konkurirati na svetovnem trgu.

Oljčno olje iz domačih slovenskih sort oljk je znano po visoki vsebnosti antioksidantov in ugodni maščobno-kislinski sestavi. Zato redno uživanje kakovostnega oljčnega olja ugodno vpliva na naše zdravje. Je nepogrešljiva sestavina sredozemske prehrane, ki se na Goriškem in v Slovenski Istri uporablja že dve tisočletji.

Letošnja letina je bila zaradi posledic podnebnih sprememb zahtevna za kmetijstvo. V  Evropski uniji je zaznati velik padec proizvodnje oljčnega olja in dvig cene, slaba letina pa se pozna tudi v Sloveniji. Poleg dveh sušnih let je imela Primorska konec avgusta več ujm, obilnejše padavine pa so bile ugodne za oljčno muho, ki je oljkin glavni gospodarski škodljivec. Ocena proizvodnje oljčnega olja je pod povprečjem, pridelek oljk pa je zelo variiral glede na območje - tudi znotraj posameznega oljčnika.

Kljub težkim pridelovalnim pogojem lahko oljkarji s strokovno podporo, ki jo nudijo javna služba v oljkarstvu, javna služba kmetijskega svetovanja in javna služba varstva rastlin, ter podporo iz ukrepov skupne kmetijske politike, pridobijo znanje in sredstva za konkurenčnost v proizvodnji oljčnega olja vrhunske kakovosti.

Oljčno olje slovenskih proizvajalcev je po svoji kakovosti poznano širom sveta in kot tako predmet številnih mednarodnih nagrad (med drugim tudi nagrade za najboljše oljčno olje severne poloble).

Proizvajalca najboljšega mladega oljčnega olja letošnjega letnika pa bodo razglasili danes ob 18.30 na prireditvi »Mlado oljčno olje«, ki jo že drugič zapored organizira Mestna občina Koper. Priznanja za najboljša mlada oljčna olja bo oljkarjem podelil minister za obrambo Marjan Šarec v funkciji ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ali ste vedeli, da…

• samooskrba z oljčnim oljem v Sloveniji v povprečju znaša le do 25 odstotkov. V dobrih letinah je mogoče proizvesti do 1000 ton oljčnega olja (v 2018), žal pa je bilo v zadnjih letih zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin;
• so za slovensko oljkarstvo značilna majhna kmetijska gospodarstva (75 odstotkov kmetijskih gospodarstev ima manj kot 0,3 ha oljčnikov) in razdrobljenost oljčnikov; skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami bi se skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3.000 ha;
• površina oljčnikov v Evropski uniji obsega štiri milijone hektarjev, od tega v Sloveniji le 2.500 hektarjev;
• je Slovenija majhna proizvajalka oljčnega olja; delež proizvodnje slovenskega oljčnega olja v mednarodnem okolju količinsko v tonah predstavlja le 0,02 odstotka svetovne proizvodnje;
• potrošnja v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.200 – 2.800  ton oljčnega olja (1,2 – 1,4 litra na prebivalca na leto);
• imamo v Sloveniji zaščiteni dve ekstra deviški oljčni olji z zaščiteno označbo porekla (ZOP), in sicer »Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre« od leta 2007 in oljčno olje »Istra«, ki je bilo zaščiteno skupaj z Republiko Hrvaško (od 2019).