Tega stari zakon ni omogočal, saj je bil sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ko večina teh naprav in storitev še ni niti obstajala.  Slovenija zato ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v tem novem jezikovnem okolju. Podpora slovenščini je bila zato odvisna od poslovne odločitve posamičnih proizvajalcev. 

Računalniški operacijski sistem Windows je bil poslovenjen že pred skoraj tridesetimi leti, podjetje Apple pa do danes ni poslovenil svojih operacijskih sistemov in storitev. Kljub temu, da njihove izdelke, kot je recimo iPhone, uporablja že velik del slovenskih uporabnikov in uporabnic.

Podobno je med proizvajalci osebnih avtomobilov, bele tehnike, zabavne elektronike in nekaterih drugih naprav. Nekatere slovenščino podpirajo, druge ne. Takšno stanje ni sprejemljivo. 

Sodobne povezane naprave so ključne za dostop do storitev informacijske družbe, za dostop do medijev in kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in stališč, za umetniško in drugo ustvarjalno izražanje. V tem jezikovnem okolju se veliko zadržujejo zlasti mlajši uporabniki, ki še razvijajo pismenost in jezikovne kompetence. Na drugi strani so lahko iz digitalnega okolja izključeni uporabniki, ki se v tujem jeziku ne znajdejo in ga ne razumejo. Zato je izjemno pomembno, da sodobne komunikacijske naprave znajo in v prihodnosti tudi spregovorijo slovensko.  

In z novim zakonom to ni več samo želja, ampak je postala zahteva.