Srečanje se je odvilo v dveh tematskih sklopih; prvi je pokril cenovno dostopnost in dostopnost do stanovanj nasploh, drugi sklop pa se je osredotočil na urbani prostor in povezavo s trajnostnim razvojem s posebnim poudarkom urbane agende.

V prvem sklopu je minister Maljevac, v Sloveniji pristojen za stanovanjsko politiko, izpostavil, da je osrednja nit vlade pri oblikovanju stanovanjske politike oblikovanje stabilnega in predvidljivega javnega financiranja, ki bo omogočalo stabilen in predvidljiv razvoj javnih stanovanjskih projektov. Minister je ministricam in ministrom opisal dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in poudaril, da je financiranje namenjeno tako nacionalnemu skladu kot tudi izvedbi stanovanjskih projektov lokalnih skladov. Kot pomembno točko je izpostavil, da mora tudi EU dopustiti tovrstno financiranje in gradnjo javnega najemnega fonda z vidika pravil o državni pomoči. Maljevac je omenil tudi potrebne zakonske posege na področju regulacije kratkoročnega najema ter nujno zagotovitev možnosti izmenjave podatkov in regulacije platform za kratkoročne oddaje nepremičnin.

V drugem sklopu srečanja je minister Maljevac predstavil Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki je bila sprejeta junija letos. Poudaril je, da so prebivalke in prebivalci v centru urbane politike, in da je ravno zato potrebno namenjati več pozornosti dostopnosti do stanovanj. »Posebno pozornost se mora nameniti tudi funkcionalnim aspektom, kot so protipotresna obnova, energijska efektivnost, javni prevoz in trajna mobilnost,« je poudaril. Za konec je še dodal, da mora inkluzivno planiranje temeljiti tudi na participativnem pristopu.

Minister je z ostalimi ministri in ministricami podpisal deklaracijo, ki stremi k bolj trajnostnemu, zdravemu in vključujočemu urbanemu razvoju. Deklaracija poziva k nadaljnjemu razvoju stanovanjske politike na ravni EU v kontekstu, ki ga zaznamujejo veliki izzivi na tem področju, kot sta vztrajno naraščanje cen in vse večje pomanjkanje ponudbe stanovanj.

Deklaracija poudarja, da 8,7 odstotka prebivalstva EU porabi več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stanovanja, kar je 20,8 odstotka, če upoštevamo vsa gospodinjstva, ki so v najetih stanovanjih po tržni ceni. Poleg tega večina evropskega prebivalstva živi v mestnih območjih, zato je vedno težje najti cenovno dostopna stanovanja.

Zato moramo k reševanju izzivov na področju stanovanj in razvoja mest pristopiti na način, kamor se vključi vse ravni upravljanja - evropske, nacionalne, regionalne in lokalne.

Države članice EU bi morale izkoristiti tudi priložnosti, ki jih ponuja financiranje EU iz večletnega finančnega okvira in skladov NextGenerationEU.