Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations - FAO) je pred desetimi leti pripravila prve Prostovoljne smernice za zaščito trajnostnega malega priobalnega ribolova v kontekstu prehranske varnosti in odprave revščine. FAO želi smernice posodobiti, zato poziva države k predložitvi prispevkov in predlogov. Evropska unija smernice podpira, saj igrajo mala priobalna ribištva v EU pomembno socio-ekonomsko vlogo v lokalnih obalnih skupnostih. Flota malih ribiških plovil predstavlja večino registriranih ribiških plovil v EU in pomemben delež zaposlenosti v ribiškem sektorju. Glede na Analizo na ravni morskega bazena, ki jo je leta 2020 pripravila Evropska komisija, kar 80 odstotkov ribiške flote v Mediteranu obsegajo plovila tega segmenta.  

Evropska komisija nenehno ozavešča o pomembnosti malega priobalnega ribolova: posebej je omenjen v Osnovni Uredbi o skupni ribiški politiki (angleško Common Fisheries Policy Regulation) in najnovejšem Paketu za ribištvo in ocean (angleško Fisheries and Ocean Package) iz februarja letos. Mali priobalni ribolov ima torej posebno mesto v evropski zakonodaji. Tako so na primer v okviru Uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027, ki ga izvajamo tudi v Sloveniji, za naložbe, ki so namenjene malemu priobalnemu ribolovu, na voljo ugodnejši pogoji ter višja intenzivnost pomoči.

Po drugi strani pa o malih ribiških praksah ni povsem zanesljivih znanstvenih podatkov o ulovih in socio-ekonomskih kazalnikih. Strokovnjaki razvijajo omenjene kazalnike razvijajo za ribištvo ter pripravljajo študije o ribičih prihodnosti (angleško Fishers of the Future), s čimer skušajo doseči  večji vpogled v sektor ribištva v EU, v ta namen je bila sprejeta revizija Uredbe o nadzornem sistemu skupne ribiške politike, ki bo predvidoma stopila v veljavo do konca letošnjega leta. Posodobila naj bi pravila spremljanja in nadzora ribištva v okviru skupne ribiške politike, pri čemer  bodo za mali priobalni ribolov na voljo nekatere poenostavitve, kar se tiče novih pravil nadzora.

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo 2014-2020 (angleško European Maritime and Fisheries Fund - EMFF) je namenil skoraj polovico svojih sredstev (približno 15 milijonov evrov) za malo priobalno ribištvo v EU. V trenutno veljavnem Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027 (angleško European Maritime, Fisheries and Aquaculture Fund - EMFAF), so skoraj vsi projekti, namenjeni malem priobalnem ribolovu, upravičeni do javne pomoči v višini 100 odstotkov.

V EU, pa tudi v Mediteranu, predstavlja mali priobalni ribolov kar 80 odstotkov ribiške flote. Z malim priobalnim ribolovom se ukvarjajo večinoma manjša družinska podjetja, kjer se znanje in veščine o tradicionalnih ribolovnih tehnikah, ki so okolju praviloma prijaznejše od novejših, prenašajo iz roda v rod.

V Sloveniji je mali priobalni ribolov zelo pomembna dejavnost ribištva, saj je kar 90 odstotkov plovil v slovenski ribiški floti manjših od 12 metrov. Ribolovna pot takšnih plovil je po navadi kratka, traja le nekaj ur. Dejavnost malega priobalnega ribolova je tesno povezana s krajevno in velikokrat tudi družinsko tradicijo ter prinaša prihodke prenekateri družini, ki je odvisna od morja. Zato je prihodnost malega priobalnega ribolova tudi v diverzifikaciji, ki jo omogoča Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost v okviru Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027. Prav zato je Slovenija tovrstnim ukrepom namenila pomemben delež sredstev (več kot 12 milijonov evrov).

Več informacij o slovenskem ribištvu

Ali ste vedeli, da…

• je v Sredozemskem morju kar 78 odstotkov staležev kljub mnogim preventivnim ukrepov še vedno v stanju ogroženosti. Vse večja onesnaženost morja ter globalna gospodarska situacija postavljata ribiški sektor in ljudi, ki z ribištvom preživljajo sebe in svoje družine, pred precejšnje globalne izzive;

• je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov leto 2022 razglasila za Mednarodno leto malega priobalnega ribolova in akvakulture, z namenom večje ozaveščenosti o tej gospodarski panogi. Cilj mednarodnega leta je bil spodbujanje prehoda na bolj učinkovito, vključujočo, odporno in trajnostno družbo. Posebna pozornost je bila namenjena razširitvi in okrepitvi socialne varnosti v ribiškem sektorju in sektorju akvakulture. V tem kontekstu obeležujemo tudi 21. november, svetovni dan ribištva.