Zasedanja se je v imenu Slovenije udeležila državna sekretarka Eva Knez, ki je podprla stališča glede izvajanja Strategije EU za gozdove in sklepe Sveta glede dolgoročne evropske vizije za podeželska območja.

Zasedanje Sveta EU se je začelo z ribiškimi točkami. Komisija je predstavila predlog uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže in skupine staležev rib za Atlantik in Severno morje ter Sredozemsko in Črno morje za prihodnje leto. Z vidika slovenskega ribištva je ključnega pomena, da predlog za Slovenijo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do ribolovnih 3.000 dni letno, kar omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva. Sledila je izmenjava mnenj v luči doseganja političnega dogovora na decembrskem zasedanju Sveta.

Ministri so nadaljevali razpravo glede poročila Komisije o napredku izvajanja strategije EU za gozdove in smernic za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi, ki so bile letos spomladi delno predstavljene tudi na delavnici v Sloveniji. Slovenija pozdravlja, da strategija določa okvir politik za zagotavljanje zdravih, raznolikih in odpornih gozdov EU. Državna sekretarka Eva Knez je ob tem opozorila, da so v zadnjem obdobju vse bolj vidni učinki podnebnih sprememb na gozdove. »Zato pozivamo vse ostale sektorje, da zagotovijo svoje sektorske cilje doseganja podnebne nevtralnosti. Zaradi naravnih katastrof in škode, povzročene v gozdovih, je treba dolgoročno okrepiti zdravje, stabilnost in odpornost gozdov ter zagotoviti njihove ekosistemske storitve tudi v prihodnje. Pri tem je treba zasledovati celostni pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri katerem so vse funkcije gozdov (ekonomske, okoljske in socialne) obravnavane celostno in enakovredno.«

Špansko predsedstvo je poročalo tudi o napredku obravnave Predloga uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi. Ta določa dve kategoriji rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami: rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, ki so primerljive z naravno prisotnimi ali običajnimi rastlinami oziroma pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja (rastline NGT 1), in rastline, pridobljene z bolj zapletenimi modifikacijami (rastline NGT 2). Državna sekretarka Knez je v razpravi poudarila, da gre za izredno pomemben predlog, ki prinaša pravno ureditev tega področja na ravni Unije, vendar pa je pred sprejetjem treba razrešiti še določena vprašanja, ki so za Slovenijo ključnega pomena. »Za Slovenijo je pomembno nasloviti vprašanja glede načela previdnosti ter celovite naslovitve tako koristi kot morebitnih tveganj, ki jih nove tehnologije prinašajo. Prav tako dolgoročno ne smemo ogroziti trajnostne proizvodnje in varnosti hrane oziroma obstoja konvencionalnega in ekološkega kmetijstva.« Dodala je še, da je pomembno zagotoviti tudi transparentnost v obliki obveznega označevanja prisotnosti tovrstnih proizvodov, sledljivost in s tem ohranitev osnovne pravice potrošnikov do informiranja in izbire.

Svet EU je sprejel tudi Sklepe predsedstva o dolgoročni viziji za podeželska območja EU. Slovenija vidi sklepe kot pomemben signal o zavedanju pomena podeželskih območij za EU. »Sklepi so zaveza, da bomo vsi skupaj, tako na ravni EU kot tudi na nacionalni in lokalni ravni, stremeli k temu, da bodo ta območja tudi v prihodnje vitalna, poseljena, prispevala k blaginji ljudi, ki živijo na podeželju, in gospodarski moči EU ter zelenemu in digitalnemu prehodu,« je v razpravi dejala državna sekretarka Eva Knez. Ob tem je poudarila še potrebo po močni skupni kmetijski politiki tudi v prihodnje, skupaj s politiko razvoja podeželja, ter vključenost drugih politik EU z ustreznimi sredstvi za podporo podeželskim območjem.

Pomembna razprava na Svetu EU je na pobudo Italije potekala tudi o novi vlogi kmetov in gozdarjev za vitalna in trajnostna podeželska območja. Slovenija v zvezi s tem podpira poziv, da se okrepi vlogo kmetov kot ključnih akterjev za prehransko varnost in biotsko raznovrstnost ter trajnostno upravljanje okolja na podeželju. Ministri so se seznanili tudi s predlogom Francije glede delne izjeme pri izvajanju standarda DKOP 8, ki govori o minimalnem deležu neproizvodnih površin, ohranjanju krajinskih značilnosti, omejitvi rezanja mejic ter omejevanju tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.