Učenci in zaposleni na izolski šoli so, kot je v navadi že vrsto let, zajtrkovali kruh z maslom in medom, malico pa pospremili s kozarcem mleka in jabolkom. Projekt, katerega namen je promocija kakovostne, lokalno pridelane hrane in zdravega, trajnostnega življenjskega sloga, ministrstvo podpira že od samega začetka, v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa ga izvajajo že 13. leto zapored.

Letos v ospredju simbolni pomen kruha

Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!« še posebej izpostavlja kruh, ki ima poleg prehrambnega vidika tudi močan kulturni in vzgojni simbol.  Letos ob tem obeležujemo tudi mednarodno leto prosa, zato temu žitu velja večja pozornost. Vrtcem in šolam je bila posredovana pobuda, da zajtrk obogatijo s slovensko kulturno dediščino. Mnogo literarnih in likovnih zvrsti namreč prikazuje in opisuje kruh kot vrednoto človeštva, do katere je potrebno gojiti spoštljiv odnos.

»Kakovostna, lokalno pridelana hrana, ki jo otrokom in mladim ponujamo v vrtcih in šolah, je  pomemben vidik soustvarjanja spodbudnega učnega okolja, prav tako pa s tem otroke in mlade ozaveščamo o pomenu tako uživanja polnovrednega zajtrka, kot tudi prednostih uživanja zdrave, lokalno pridelane hrane in na sploh zdravega življenjskega sloga,« o projektu razmišlja minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda.

Celostna vzgoja za zdravo prehranjevanje in pomen lokalno pridelane hrane

Vrtci in šole k projektu večinoma pristopijo bolj celostno in vzgojno, ne zgolj v smislu zajtrkovanja živil, ki jih predpisuje tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcih se ta dan vzgojitelji z otroki pogovarjajo o izvoru hrane, pomenu zdravega zajtrkovanja, prepevajo in poslušajo tematske pesmi. Vrtci na ta dan ali nekateri celoten teden tako pripravijo številne dejavnosti in delavnice – na primer priprava zdravih namazov, napitkov, pečena jabolka polnjena z orehovim nadevom in podobno, otroci se seznanjajo s piramido zdrave  prehrane ali obiščejo vrtčevsko kuhinjo.

V šolah vsebine projekta pogosto vključijo v redni predmetnik, v več šolah pa pomeni tradicionalni zajtrk uvod v celodnevno projektno aktivnost v obliki dneva dejavnosti, posvečeno prehranjevanju in skrbi za zdravje.

V izolski šoli tradicionalno zajtrkujejo večkrat letno

Tradicionalni slovenski zajtrk je priljubljena dejavnost tudi na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Tradicionalni slovenski zajtrk je namreč med učenci tako priljubljen, da ga na njihovo željo izvajajo večkrat letno. Poleg tega pa so živila povsem lokalnega izvora – med je šola kupila s strani lokalnega čebelarja, Daria Renka, ki je šolarjem tudi predstavil obrt čebelarstva in spregovoril o pomenu čebel, mleko izvira iz lokalnih kmetij, kruh pa so v šoli spekli kar sami. Na šoli obroke tudi sicer pripravljajo v šolski kuhinji, saj je tako hrana kakovostnejša in okusnejša. Minister se je ob tem zahvalil vsem zaposlenim v šolski kuhinji in ostalim, ki vestno pristopajo k izvedbi projekta Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Promocija lokalne in zdrave hrane je v vseh letih že obrodila sadove - spodbuden je podatek, da se vse več učencev slovenskih osnovnih šole vključuje v izbirne predmete s področja pridelave in priprave hrane. V letošnjem šolskem letu pouk izbirnega predmeta čebelarstvo na 22 osnovnih šolah obiskuje 233 učencev, 22 osnovnih šol izvaja predmet kmetijska dela, kmetijsko gospodarstvo in sodobno kmetijstvo, ki jih obiskuje 414 učencev. Predmeta Sodobna priprava hrane in načini prehranjevanja obiskuje 9.722 učencev v več kot 400 šolah. Ob tem velja še poudariti, da vse šole v okviru predmetnika izvajajo v 5. in 6. razredu tudi predmet gospodinjstvo, kjer se vsebine s področja prehranjevanja obravnavajo poglobljeno.

»Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk pomembno vzgaja in izobražuje mlade generacije, pa tudi sodelujoče pedagoge, strokovne sodelavce na šolah in nenazadnje starše - torej vse tiste odrasle, ki lahko k promociji zdravega prehranjevanja prispevamo tudi s svojim zgledom,« je o Tradicionalnem slovenskem zajtrku še povedal minister Felda.