Slogan predsedovanja poudarja prehod k izvajanju sprejetih odločitev za dosego trajnostnega razvoja Sredozemlja in za zeleni prehod v praksi. Slovenija si kot pogodbenica prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja s krepitvijo pomena modrih in zelenih koridorjev pri prostorskem načrtovanju in upravljanju za ohranjanje obalne in morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev. Modri koridorji so namreč vodni prostor, v katerem se opaža pogosta migracija vodnih organizmov. Skupaj z zelenimi koridorji, vezanimi na kopno (ohranjenimi naravnimi območji) pa zagotavljajo pomembne oskrbovalne storitve, kot sta na primer oskrba s hrano in vodo, omogočajo prenos snovi, migracijo vodnih organizmov ter nekaterih aktivnosti človeka pri rabi ekosistemskih storitev.

Sredozemlje doživlja trojno krizo: podnebnih sprememb, onesnaženja in upadanja biotske raznovrstnosti, kar negativno vpliva na zdravje ljudi, pridelavo hrane, gospodarstvo in razvoj. Zaradi naraščajočega pomorskega prometa bo za okrepitev zdravja ljudi in morskega okolja posebna pozornost namenjena vzpostavljanju novih zavarovanih območij na morju in načrtom za preprečevanje onesnaženja ter ravnanj z balastnimi vodami in usedlinami.

Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: čistega in zdravega morja, brez plastičnih odpadkov, z zagotovljenimi zdravimi ribjimi fondi, inovativnim okoljem, ki je zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu.

Za načrtovanje razvoja bomo predstavili sodobno metodo uveljavljanja modrih in zelenih koridorjev za povezano upravljanje s porečji, obalo in morjem s ciljem izboljšanja vodne, prehranske, energetske in podnebne varnosti. Osrednji poudarek bo namenjen krepitvi vloge mladih pri sprejemu programov za zmanjšanje pritiskov in vplivov s kopnega na obalne in morske ekosisteme ter ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe. Pri tem kaže posebej izpostaviti nov regionalni program za upravljanje s kmetijstvom s ciljem zniževanja uporabe pesticidov in hranil ter nov program upravljanja za vzrejo morskih organizmov rib s ciljem zmanjšanja onesnaževanja, vključno s plastiko.

Na dogodku sicer pričakujemo okoli 300 delegatov iz 21 držav pogodbenic. Dejavno bodo sodelovale številne mednarodne organizacije ter vladne in nevladne organizacije s svojimi predlogi ter številnimi nastopi in prestavitvami, tudi na več spremljevalnih dogodkih.

Konvencija o varovanju morja in obal Sredozemlja, bolj znana kot Barcelonska konvencija, je prva konvencija o varovanju regionalnega morja na svetu in edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Na zasedanju v Portorožu bo Slovenija od Turčije prevzela dvoletno predsedovanje konvenciji. Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob izrednih dogodkih ter za povečanje odpornosti pred podnebnimi spremembami.

Zasedanji COP 23 za Sredozemlje v Portorožu in COP 28 v Dubaju sta usklajeni

Ob tem spomnimo, da bo prav v tem obdobju v Dubaju potekalo tudi 28. zasedanje pogodbenic Konvencije o podnebnih spremembah COP 28, s katerim je program zasedanja v Sloveniji, to je COP 23 za Sredozemlje, v celoti usklajen.

Zasedanje v Dubaju poteka na globalni ravni, medtem ko je zasedanje v Portorožu regionalno, vezano na Sredozemlje. Strateški cilji tako COP 23 za Sredozemlje kot COP 28 na globalni ravni so doseči napredek pri skupnem ukrepanju za zmanjševanje in preprečevanje obremenitev in onesnaževanja okolja kar ima že za posledico podnebne spremembe, upad biotske raznovrstnosti in se že odraža v neenakosti, revščini, slabšem dostopu do pitne vode in hrane. Tako COP 23 za Sredozemlje kot COP 28 bosta pri tem velik poudarek dala vključevanju mladih.