Ob naraščajočem številu oseb s sladkorno boleznijo in spremenjenih potrebah lahko pristopi obravnave na daljavo izboljšajo tudi zdravstveno pismenost, ki podpira med drugim tudi primerno koriščenje obstoječih zdravstvenih storitev. Opozorili smo tudi na pomen zdravstvene pismenosti zdravstvenih organizacij, ki lahko ob neprimernem poznavanju sistema še dodatno vzpodbujajo fragmentirano oskrbo, pri osebah s sladkorno boleznijo pa lahko še povečuje negotovost.

»Uspešno obvladovanje sladkorne bolezni zahteva pristope in ukrepe, ki vključujejo vse ključne deležnike v zdravstvu in širše, kar zahteva sprotno koordinacijo, dobro dostopnost do preventivnih programov, kot tudi do sodobnih načinov zdravljenja in diagnostike s pomembnim ciljem, doseči tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva«, je v uvodnem nagovoru konference povedala generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Vesna Marinko.   

Nadaljevala je: »Uveljavljanje zdravega načina življenja in izogibanje znanim dejavnikom tveganja od spočetja do pozne starosti je nenehen izziv za vse, ki delujemo na področju preprečevanja sladkorne bolezni, pa tudi za vse, ki skrbite za zdravljenje že odkrite bolezni in njenih zapletov«.  

Podatki o številu oseb s prekomerno telesno težo in debelostjo med vsemi starostnimi skupinami žal niso razveseljivi. Podatki, ki jih je objavil NIJZ,  kažejo, da tudi v preteklem letu beležimo rast incidence sladkorne bolezni, ki jo lahko pripišemo posledicam epidemije covid-19, rasti dejavnikov tveganja in staranju prebivalstva.

»Zato nas veselijo pobude obeh strateških svetov za prehrano in za zdravstvo, ki obetajo bolj pogumne in dolgoročne ukrepe na področju sprememb davčne zakonodaje in tudi ostalih ukrepov, ki bi lahko prispevali k zaustavitvi teh negativnih trendov«, je poudarila Vesna Marinko.

V sistemu zdravstvenega varstva so bili v zadnjih letih vzpostavljeni Centri za krepitev zdravja, kjer potekajo preventivni programi in delavnice, ki so namenjeni tudi edukaciji oseb s sladkorno boleznijo. »Kljub relativno dobri dostopnosti teh programov pa le ti še niso optimalno izkoriščeni. Ta zaznani problem je potrebno nasloviti in vesela sem, da ga bomo naslovili tudi v mednarodnem okolju v okviru skupnih ukrepov, ki jih financira Evropska komisija in kjer ima Slovenija pomembno vlogo«, je povedala Marinkova.   

Dotaknila se je dosežkov projekta »Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS)«, posebej za področje sladkorne bolezni. »Namen projekta je, da se bolnikom zagotovi razumljive zdravstvene informacije in dostop do zdravstvenih storitev, ki ohranjajo in izboljšujejo zdravje ter podpirajo kakovost življenja. V okviru projekta je bilo izbranih 10 najpogostejših kroničnih bolezni, med katere sodi tudi sladkorna bolezen tipa 2«. V okviru osrednje teme konference, digitalizacija oziroma informatizacija področja zdravstvenega varstva, je Marinkova povedala: »Pomembno je, da so tudi obravnave in podatki, povezani s sladkorno boleznijo, ustrezno umeščeni v novo arhitekturo zbiranja in izmenjave podatkov. Zdravstvena pismenost in digitalizacije oziroma informatizacije področja zdravstvenega varstva sta bila podrobneje predstavljena v okviru konference.

Na koncu nagovora se je generalna direktorica Vesna Marinko zbranim zahvalila: »vsem, ki delujete na področju preprečevanja in obravave bolnikov s sladkorno boleznijo, med seboj sodelujete in ste zavezani visokim profesionalnim standardom. Kljub številnim izzivom, s katerimi se soočamo v zdravstvu, se na tem področju različne stroke med sabo tvorno povezujete in vključujete tudi društva, ki zastopajo osebe s sladkorno boleznijo« in zaželela uspešno konferenco.  

V Sloveniji se že vrsto let sistematično ukvarjamo z obvladovanjem sladkorne bolezni. Imamo veljavni deset letni Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2030, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije.