Sprememba Uredbe o intervenciji dobrobit živali za leto 2023

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o intervenciji dobrobit živali za leto 2023, ki se objavi v Uradnem listu RS.

44. člen veljavne Uredbe o intervenciji dobrobit živali za leto 2023 določa, da upravičenec, ki zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz intervencije dobrobit živali, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila za te zahteve.

S spremembo predmetne uredbe pa se prej navedeni člen spremeni tako, da se v primeru dokazanih in pravilno sporočenih primerov nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin dodeli plačilo v celoti. Plačilo se v celoti dodeli samo za tisti zahtevek oziroma žival, za katero je bila višja sila ali izjemna okoliščina v postopku individualne obravnave ugotovljena, dokazana in je bila višja sila tudi sporočena v skladu s predpisanimi postopki.

Sprememba uredbe je pripravljena zaradi letošnjih izjemnih vremenskih dogodkov in njihovih posledic, predvsem tistih, v začetku avgusta.

Spremembe in dopolnitve Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki se objavi v Uradnem listu RS.

35. člen veljavne Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 določa, da se v primeru priznane višje sile pri posamezni shemi intervencije Sheme za podnebje in okolje podpora lahko dodeli v sorazmernem delu. S spremembo predmetne uredbe pa se omenjeni člen dopolni z izjemo za leto 2023, da se v primeru dokazanih in pravilno sporočenih primerov nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin dodeli plačilo v celoti za vse zahtevke intervencij zbirne vloge za leto 2023, in ne le za zahtevke za intervencijo Plačila za naravne in druge omejitve, določena neposredna plačila in plačila Natura 2000. Plačilo se v celoti dodeli samo za tisti zahtevek oziroma površino, žival, za katero je bila višja sila ali izjemna okoliščina v postopku individualne obravnave ugotovljena, dokazana in je bila višja sila tudi sporočena v skladu s predpisanimi postopki.

Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji, spremembi uredb ter razveljavitvi direktiv

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji, spremembi uredb (EU) 2016/2031, 2017/625 in 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES (uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu). Slovenija pozdravlja posodobitev zakonodaje na področju rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin in s tem enotno ureditev na ravni Unije, kar je pomembno še zlasti z vidika vzpostavitve enakih pogojev za vse izvajalce, zagotavljanja dostopa do raznolikega in kakovostnega rastlinskega razmnoževalnega materiala kot tudi prispevka k ohranjanju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, večji odpornosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe in bolezni, zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter s tem bolj trajnostni pridelavi kmetijskih rastlin.

Evropska komisija je letos julija objavila sveženj »Hrana in biodiverziteta«, ki obsega predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Cilj predloga uredbe je vsem uporabnikom zagotoviti visoko kakovosten in raznolik rastlinski razmnoževalni material, z usmerjanjem žlahtnjenja rastlin v bolj trajnostno smer pa prispevati k trajnostni kmetijski pridelavi, prilagajanju na podnebne spremembe ter zaščiti biotske raznovrstnosti. Namen predloga uredbe je posodobitev in poenostavitev veljavne zakonodaje, saj bo nadomestila sedanjih 10 direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin.

To področje se po novem ureja z uredbo, kar pomeni neposredno uporabo v vseh državah članicah in s tem enotno izvajanje zakonodaje na tem področju v EU. Zakonodajni predlog obsega dva stebra: 1. registracijo sort in 2. uradno potrjevanje. Ena izmed ključnih novosti je omogočanje registracije ekoloških sort, požlahtnjenih v ekoloških pogojih in primernih za ekološko pridelavo, in uvedba trajnostne vrednosti sort za pridelavo in uporabo (za vse vrste, tudi za zelenjadnice, sadne rastline, trto).

Novost so tudi manj stroge zahteve za rastlinski razmnoževalni material, ki spodbuja biodiverziteto in ohranjanje genskih virov (material ohranjevalnih sort, heterogen material, material, namenjen izmenjavi med kmeti in v okviru 'mrež', npr. semenske knjižnice) ter za rastlinski razmnoževalni material za nepoklicne končne uporabnike (vrtičkarje).

Zakonodajni predlog uvaja tudi nove pridelovalne tehnike (poliklonski material, pravo seme krompirja) in digitalizacijo (uporaba digitalnih oznak / QR kode).

Predlagano je tudi 3-letno prehodno obdobje po začetku veljavnosti.

S predlagano novelo se pri intervenciji Sheme za podnebje in okolje za zahtevke, oddane v letu 2023, v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, upravičencu lahko dodeli celotno plačilo, če je višja sila dokazana in ugotovljena s strani agencije.

Sprememba uredbe je pripravljena zaradi letošnjih izjemnih vremenskih dogodkov in njihovih posledic, predvsem tistih, v začetku avgusta.

Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, spremembi uredb (EU) 2016/2031 in 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/105/ES (uredba o gozdnem reprodukcijskem materialu). Slovenija pozdravlja posodobitev zakonodaje na področju gozdnega reprodukcijskega materiala, še zlasti z vidika vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce kot tudi z vidika uresničevanja Evropskega zelenega dogovora ter s tem ohranjanja in izboljšanja biotske raznovrstnosti in reševanja podnebnih izzivov. Slovenija pozdravlja tudi, da je prepoznana specifičnost zahtev za gozdni reprodukcijski material in s tem ureditev tega področja v ločenem aktu.

Evropska komisija je letos julija objavila sveženj »Hrana in biodiverziteta«, ki obsega tudi predlog predmetne uredbe.

Področje gozdnega reprodukcijski materiala se tokrat ureja ločeno od področja rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, kar je skladno z zahtevo Sveta EU in Evropskega parlamenta, ki je bila izpostavljena v okviru obravnave zakonodajnega svežnja »Pametnejša pravila za bolj varno hrano«, objavljenega maja 2013. Predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu, ki je bil del tega zakonodajnega svežnja, je bil iz tega razloga umaknjen.

Ena od novosti predloga akta je, da se pri certifikaciji oziroma v postopku odobritve osnovnega gozdnega reprodukcijskega materiala poda tudi ocena sposobnosti prilagajanja rastiščnim razmeram in podnebju, t.i. trajnostna vrednost izbranih drevesnih vrst za pridelavo in uporabo. S tem se krepi prilagoditev gozdnega reprodukcijskega materiala lokalnemu rastišču,  podnebnim in ekološkim razmeram ter posledično odpornost pred škodljivcem, kar je skladno s Strategijo EU za gozdove do leta 2030 – trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi ter Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Za ves material je zahtevana tudi digitalna sled - digitalni dnevnik vseh dejanj, izvedenih za izdajo glavnega potrdila z digitalno kodo oziroma uradne etikete, ter vzpostavitev centralizirane platforme, ki omogoča obdelavo, dostop do in uporabo teh zapisov. Predlagana je tudi obveznost registracije vseh dobaviteljev gozdnega reprodukcijskega materiala v EU (sedaj registracija na pristojnem organu države članice)

Pomembna novost je tudi vzpostavitev in posodabljanje načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na ravni države članice. Namen je zagotovitev zadostne zaloge gozdnega reprodukcijskega materiala za pogozdovanje območij, ki so jih prizadeli ekstremni vremenski dogodki, požari v naravi, izbruhi bolezni in škodljivcev ali druge nesreče.

Predlagano je 3-letno prehodno obdobje po začetku veljavnosti.

Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju. Slovenija navedeni Predlog uredbe Sveta podpira.

Slovenija se nadalje zahvaljuje Evropski komisiji ter ostalim državam članicam za konstruktiven pristop k predlogu uredbe, vključno z vključitvijo rezervacij za slovensko ribištvo, in sicer tako za ribolov na male pelagične staleže (sardelo in sardona) kot za ribolov na pridnene staleže v severnem Jadranu.

Z vidika slovenskega ribištva je za Slovenijo ključnega pomena, da predlog za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do ribolovnih 3.000 dni letno, kar omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva.

Članstvo RS v Evropski svetovalni komisiji za ribolov v celinskih vodah in akvakulturo

Vlada je sprejela sklep, da Republika Slovenija postane članica Evropske svetovalne komisije za ribolov v celinskih vodah in akvakulturo (angleško European Inland Fisheries and Aquaculture Advisory Commission–EIFAAC). Vlada nalaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvedbo postopka za včlanitev v omenjeno komisijo.

Slovenija je s strani Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (angleško: Food and Agriculture Organization-FAO) prejela povabilo za članstvo v EIFAAC, ki je regionalna ribiška organizacija, ustanovljena leta 1957 kot delovno telo FAO, z namenom mreženja in povezovanja oblikovalcev politik, upravljavcev, znanstvenikov in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ribolovom v celinskih vodah in akvakulturo. V EIFAAC je včlanjenih več kot 30 držav Evrope in Centralne Azije. Trenutno organizaciji predseduje Finska.

Prioriteta EIFAAC je mali priobalni ribolov in nudenje podpore ter tehnične pomoči državam pri vzpostavljanju kapacitet in oblikovanju nacionalnih politik oziroma programov za razvoj ribištva in akvakulture v celinskih vodah.

EIFAAC zaseda vsaki dve leti. Ob robu zasedanja je organiziran tudi simpozij, ki je priložnost za razprave in izmenjave znanstvenikov in managerjev s političnimi odločevalci. Oba dogodka potekata vsakič v drugi državi članici EIFAAC. Zadnje, 31. zasedanje EIFAAC je potekalo junija lani na Irskem, naslednje pa bo prihodnje leto na Hrvaškem.

Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625, 54913-47/2023.

Slovenija se zaveda potenciala rastlin, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, saj predstavljajo možnost za prilagoditev kmetijstva na aktualne podnebne razmere. Zato pozdravljamo namen in cilje Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi iz njih ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 (predlog uredbe o NGT). Slovenija se strinja z enotno urejeno regulacijo teh proizvodov na ravni EU ter da se NGT produkte, ki so pridobljeni z novimi genomskimi tehnikami razdeli v dve kategoriji rastlin, kot izhaja tudi iz sodbe Evropske unije v zadevi C-528/16 iz julija 2018.

Predlog uredbe določa, da je za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, ki so primerljive z naravno prisotnimi ali običajnimi rastlinami oziroma pridobljene s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, tako imenovane rastline NGT1 potrebna priglasitev za namerno sproščanje, ni pa zahtevana priglasitev za dajanje proizvodov na trg. To pomeni enake zahteve, kot za konvencionalno vzgojene rastline, torej so proizvodi izvzeti iz zahteve po obveznem označevanju prisotnosti. To temelji na ugotovitvi Evropske agencije za varnost hrane (angleško European Food Safety Authority - EFSA), da pri tehnologiji, ki se uporablja za rastline NGT1 (tarčna mutageneza ali cisgeneza) ni posebnih nevarnosti glede tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolje.

Za razliko od rastlin NGT1 so rastline, pridobljene z bolj zapletenimi modifikacijami (rastline NGT2), predmet ocene tveganja in postopka odobritve, podobno kot velja za gensko spremenjene organizme.

Ob tem se ohranja prepoved uporabe rastlin NGT1 in NGT2 (kot velja za GSO) v ekološkem kmetovanju. Države članice EU pa bodo morale sprejeti ukrepe za preprečevanje »kontaminacije« in zagotoviti, da lahko obe vrsti proizvodnje obstajata vzporedno.

Republika Slovenija se zavzema in bo podprla takšne zakonodajne rešitve, ki bodo temeljile na jasnih razmejitvah predlaganih kategorij rastlin NGT 1 in NGT 2 in dobro definiranih merilih enakovrednosti rastlin, razdelanih metodologijah in konceptih ter načelih, ki jih je treba upoštevati v okviru primerne ocene tveganja produktov novih genomskih tehnik. Za Republiko Slovenijo je ključno, da je zakonodajni okvir osnovan na znanstvenem pristopu in zagotavljanju sledljivosti proizvodov, vključno z detekcijo in identifikacijo ter označevanjem, ob upoštevanju previdnostnega načela.

V Sloveniji zagovarjamo stališče, da je treba področje obravnavati in urejati z vso previdnostjo tudi z vidika biološke varnosti. V predlog je zato treba vpeljati primerno oceno tveganja za okolje in ocene varnosti za ljudi in biotsko raznovrstnost ter slediti načelu previdnosti, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi, biotske raznovrstnosti ter okolja, vključno s potencialnimi vplivi nanje. Zagotoviti je treba soobstoj pridelave tovrstnih rastlin z ekološkim kmetijstvom in s pridelavo rastlin, ki ne vključujejo uporabe gensko spremenjenih organizmov.

Potrebno je spremljanje razvoja in prisotnosti z NGT pridobljenih rastlin in proizvodov na trgu ter natančna ocena vseh spremljajočih vplivov, zato zagovarjamo pristop po načelu »od primera do primera« za preučitev posamezne rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami.

Za Slovenijo je pomemben vidik ohranjanje zaupanja potrošnikov in omogočanje svobodne izbire vsem deležnikom v prehranski verigi. Republika Slovenija zato opozarja na potrebo po označevanju semenskega materiala in produktov.

Nove genomske tehnike dodatno odpirajo druga vprašanja, o katerih je potrebna širša in poglobljena razprava, kot so na primer njihova uporaba z vidika uporabe genskih virov, patentna zaščita, žlahtniteljske pravice, sožitje z ekološkim kmetovanjem in realni potencial prispevka novih genomskih tehnik za prehod na trajnostne sisteme pridelave.

Republika Slovenija zastopa stališče, da se morajo bistveni vsebinski elementi predloga, kot je priprava kriterijev za izvajanje zakonodaje s področja novih genomskih tehnik, urediti v samem zakonodajnem predlogu, ne pa v delegiranih aktih, ki se sprejemajo po enostavnejšem postopku.