V zadnjem obdobju se je pokazalo, da je trajnostna preobrazba prehranskih sistemov in doseganje prehranske suverenosti prepoznano kot pomembno vprašanje naše skupne prihodnosti. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je zato  priredila forum »Trajnostne preobrazbe prehranskih sistemov in doseganje prehranske suverenosti«. V uvodnem nagovoru je udeležencem poudarila: »Namen in cilj Predsedničinega foruma nista zgolj »osvetliti probleme. Te že poznamo. Namen in cilj tega foruma je iskanje konkretnih rešitev, v naslednjih korakih pa v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije še njihova implementacija, ki bi pripomogla k okrepitvi prehranske suverenosti v državi. S sodelavci smo povabili pronicljive mislece, da bi skupaj našli načine in kasneje ustvarili pogoje, v katerih bodo vsi, ki so del sistema prehranskih verig, lahko zagotovili dovolj kakovostne hrane. Dosedanji način ni več prava pot, ker ni niti ekonomsko učinkovit niti okoljsko trajnosten, pa tudi socialno ni vzdržen.«

Državni sekretar dr. Blaž Germšek je v svojem nagovoru izpostavil, da je Slovenija zaradi naravnih danosti v večini sektorjev ne proizvede dovolj hrane za samooskrbo in je odvisna od uvoza hrane. Za to je potrebno v prihodnosti stremeti k prilagajanju na podnebne spremembe: »Poleg digitalizacije bodo ključna vlaganja v odpornost pridelave hrane. Ekstremne suše, poplave in neurja od nas sedaj zahtevajo drugačen pristop. Ni več vprašanje, kakšno bo naše kmetijstvo leta 2050, temveč kakšno bo naše kmetijstvo jutri.« V nadaljevanju se dotaknil tudi prehoda v trajnostni prehranski sistem. Ob tem je izpostavil, da trajnostnega prehranskega sistema ni mogoče zastaviti zgolj na ramenih kmetijstva. Dodal je, da bodo ob tem potrebne spremembe proizvodnje, predelave, transporta, trgovine in tudi potrošnikov: »Prehod v trajnostni prehranski sistem mora biti skupen cilj, glede katerega potrebujemo v družbi konsenz in predvsem skrbno preučitev vseh vidikov tega prehoda. Prehod mora biti postopen ter pravičen.«

Kot enega pomembnih vidikov trajnostnega prehoda in doseganja prehranske suverenosti je izpostavil tudi spremembo odnosa potrošnikov do hrane. »Veliko hrane se namreč ob pridelavi, predelavi, distribuciji in prodaji ter pripravi izgubi in odvrže v smeti.« Dodal je, da se mora ozaveščanje o tej problematiki začeti že pri najmlajših. Poleg informiranja in izobraževanja otrok je potrebno spremeniti obroke v šolah tako da so uravnoteženi ter da temeljijo na sezonski ponudbi in lokalnih živilih višje kakovosti.