Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije vsako leto organizira dogodek za vse partnerje, vključene v žitni verigi, kjer so na enem mestu podane aktualne informacije o trgu z žiti in krmili, stanju v sektorju mlinarstva in pekarstva ter druge pomembne teme za sektor. Na letošnji konferenci so strokovnjaki obravnavali vidike za čim večjo konkurenčnost žitne verige ter njen vpliv na prehransko varnost, kot so trendi pri blažitvi tveganj v pridelavi, posledice zmanjševanja fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in ekonomski vidiki podnebnih sprememb.

Udeleženci konference so predstavili svoje poglede na sektor pridelave hrane, ki se v zadnjih letih sooča z različnimi izzivi. Ti so naraščanje svetovnega prebivalstva, vplivi podnebnih sprememb in omejeni naravni viri, ohranjanje trajnosti, obvladovanje odpadkov in skrb za kakovost hrane ter tudi zdravje potrošnikov. V prispevkih in razpravi pa so udeleženci izpostavili tudi pomen tehnološkega razvoja, problematiko kratkih dobavnih verig in odnos potrošnika do lokalno pridelane hrane.

Udeležence je v uvodnem delu pozdravila mag. Andreja Komel z Direktorata za kmetijstvo, sodelovala pa je tudi na okrogli mizi z naslovom Prehranska varnost: Izziv ali potreba, kjer so bile izpostavljene številne teme, iztočnice in izzivi. »Treba je opraviti razmislek o tem, ali je realno pričakovati 100 odstotno samooskrbo na vseh področjih, četudi to ni ekonomsko učinkovito predvsem zaradi neugodne strukture kmetijskih zemljišč«. Kot je še poudarila Komelova, nas vedno pogostejše krize vodijo k razmišljanju in snovanju vedno novih ukrepov, s katerimi bomo znotraj trga EU in globalnega trga nasploh krepili konkurenčnost, produktivnost, povezanost slovenskih proizvajalcev ter predvsem ohranili in zaščitili potencial kmetijskih zemljišč, ki so bistveni pogoj za doseganje prehranske samooskrbe. »Za spopadanje s podnebnimi spremembami, predvsem sušami, ki so zadnja leta vedno pogostejše, je treba kmetijska zemljišča opremiti z namakalnimi sistemi. Prav tako je treba poskrbeti za širši družbeni dialog ter konsenz pri odločitvah glede upravljanja s kmetijskimi zemljišči, pomembnosti prehranske suverenosti kot elementa nacionalne varnosti, krepitvi verig vrednosti in osveščanju potrošnika od najzgodnejših let, za kar je nujno sinhrono sodelovanje vseh politik«.

O posledicah zmanjševanja fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) v kmetijstvu je spregovoril dr. Jernej Drofenik iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Predstavil je možne posledice nove EU Uredbe o trajnostni rabi pesticidov na slovensko kmetijstvi, predvsem s podukom na pridelavo žit. Predlog predvideva popolno prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev s ciljem zmanjšanja uporabe za več kot 50 odstotkov, uvedbo obveznega integriranega varstva rastlin in dodatno administracijo za uporabnike FFS ter tudi za pristojni organ.