Udeleženci so govorili o izvajanju strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi 2021–2025. Pri tem so se osredotočili na štiri prednostna področja: zmanjšati povpraševanje, ki spodbuja trgovino z ljudmi; razbiti kriminalni model, da se prepreči izkoriščanje žrtev; zaščititi, podpreti in opolnomočiti žrtve, zlasti ženske in otroke; mednarodna razsežnost.

Kot je dejala državna sekretarka Dobrin, je za preprečevanje trgovine z ljudmi ključnega pomena ozaveščanje strokovne javnosti. Ena od letošnjih novosti, s katero smo začeli v Sloveniji, so redna usposabljanja o nevarnostih trgovine z ljudmi za vojaško osebje pred napotitvijo v mirovne operacije in misije. Prav tako smo septembra letos prvič izvedli usposabljanje za osebje v upravnih enotah s poudarkom na prisilnih porokah. »Pri ozaveščanju ranljivih skupin je treba posebno pozornost nameniti otrokom in mladim. Zato je Ministrstvo za notranje zadeve leta 2021 uvedlo sistematičen in dolgoročen pristop ozaveščanja z izvajanjem delavnic v vseh devetih razredih osnovnih šol in vseh drugih razredih srednjih šol v Sloveniji,« je dejala državna sekretarka in poudarila, da bi bilo treba na področju preprečevanja prisilnega dela vzpostaviti močnejšo povezavo z zasebnim sektorjem, s katerim je neposredno ali posredno povezana večina primerov prisilnega dela.

Trgovina z ljudmi je zapleteno kaznivo dejanje, saj trgovci z ljudmi nenehno spreminjajo svoj način delovanja. Izziv, s katerim se soočamo v Sloveniji, je nizka stopnja pregona in popolna odsotnost obsodb v zadnjih dveh letih. Strategija EU je obravnavala tudi ta izziv in pozvala h krepitvi zmogljivosti kazenskega pravosodja za preprečevanje kulture nekaznovanosti. »Menimo, da je usposabljanje sodnikov ključnega pomena, če želimo krivuljo obrniti navzgor. Učinkovito sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi, ki sodelujejo pri preprečevanju trgovine z ljudmi tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, specializacija organov kazenskega pregona in na žrtve osredotočen pristop v kazenskem pravosodju so prav tako sestavni deli učinkovitega pristopa k reševanju tega problema. Poleg tega je treba pozornost nameniti tudi hitro razvijajočim se metodam delovanja trgovcev z ljudmi in uporabi sodobnih tehnologij,« je poudarila državna sekretarka.

Poseben izziv v Sloveniji ostaja prepoznavanje prisilnega dela kot elementa izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi. Da bi izboljšali odkrivanje teh kaznivih dejanj in okrepili sodelovanje med pristojnimi institucijami na lokalni in nacionalni ravni, smo na ministrstvu pripravili Smernice za inšpektorje za delo o prepoznavanju žrtev trgovine z ljudmi. Kljub tem prizadevanjem Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi ugotavlja, da je prepoznavnost prisilnega dela kot oblike izkoriščanja v Sloveniji še vedno nizka. »Prejšnji mesec smo začeli s spremembo 113. člena Kazenskega zakonika, tako da bodo določbe bolje ustrezale trenutnim izzivom. Upamo, da bodo spremembe sprejete v nekaj mesecih in da bodo rezultati vidni tudi v praksi.«

Zaščita in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi je v Sloveniji zagotovljena z Zakonom o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Tako se pomoč žrtvam trgovine z ljudmi zagotavlja v okviru dveh programov - kriznega in varne namestitve, ki ju financira slovenska vlada, izvajajo pa nevladne in humanitarne organizacije. Poleg teh dveh programov se je v letu 2019 začel izvajati dvoletni projekt (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi, ki ga financira Sklad za notranjo varnost in sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve. Zadnja tri leta se projekt nadaljuje s finančno podporo Ministrstva za notranje zadeve. Trenutno poteka nov razpis za triletni projekt reintegracije žrtev, ki bo ponovno financiran iz Sklada za notranjo varnost. »Z veseljem lahko povem, da je vrednost projekta precej višja kot v prejšnji finančni perspektivi. To pomeni, da bomo žrtvam lahko zagotovili več in boljše možnosti za urejanje njihovih osebnih razmer. Menimo, da bi morala Evropska komisija tudi v prihodnje spodbujati projekte za zagotavljanje pomoči žrtvam trgovine z ljudmi z zagotavljanjem ustreznih sredstev, saj menimo, da države z večjim številom žrtev to zagotovo težko zagotavljajo,« je dejala državna sekretarka.

Ob robu srečanja je potekal tudi sestanek s predstavniki civilne družbe, na katerem so govorili o spletni dimenziji trgovanja s poudarkom na sodelovanju z zasebnim sektorjem na tem področju.