Andreescu si je laskavi naslov prislužil tako, da je pravilno rešil vse naloge in v dveh dneh zbral vseh 600 možnih točk (vsak dan 300).

Med člani slovenske ekipe je bil najboljši Jakob Žorž, dobitnik bronaste medalje. »Drugi tekmovalni dan so se mi naloge zdele težje kot prvi dan, seveda bi lahko bilo tudi bolje, a sem zadovoljen. Naučil sem se tudi veliko novega, a praviloma se največ naučim, ko delam doma – na olimpijado pa pridem pokazat svoje znanje,« pravi Žorž.

Farah Demirović iz Bosne in Hercegovine je bila na taki olimpijadi prvič. Naloge so se ji zdele dokaj težke, a je uživala, pravi, zlasti še v druženju in spoznavanju mnogih različnosti med ljudmi in tudi Slovenije.

Na zaključku 30. Balkanske računalniške olimpijade (BOI 2023) v amfiteatru II. gimnazije so podelili šest zlatih, 12 srebrnih in 19 bronastih medalj, večerjo z druženjem pa so tekmovalci in mentorji nadaljevali v Narodnem domu. Najžlahtnejša odličja so podelili državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, dr. Miroslav Kranjc, predsednik znanstvenega odbora BOI 2023, Luka Fürst in predsednik Balkanske računalniške olimpijade, dr. Mile Jovanov.

»Smo zadovoljni in tudi nekoliko utrujeni,« pravi Aljoša Seljak iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije. »Po pogovorih z mentorji in tekmovalci iz drugih držav utemeljeno ocenjujem, da so tudi oni zadovoljni,« pravi Seljak.

»Naloge so bile zelo zahtevne, malokateri diplomant računalništva bi jih rešil brez težav, a še težje je najti ljudi, ki znajo sestaviti take naloge na tako visoki ravni,« pravi Luka Fürst, predsednik znanstvenega odbora BOI 2023. Fürst je koordiniral mednarodno ekipo šestih strokovnjakov, po dva sta bila iz Srbije in Romunije ter po eden iz Makedonije in Bolgarije, ki je sestavljala naloge. »Tudi preverjanje takih nalog zahteva veliko znanja,« pravi Fürst, ki je poskrbel tudi za to, da so bile med nalogami lokalne znamenitosti, kot so Pohorje, Razvanje in druge značilnosti Maribora in Slovenije.

Na računalniški olimpijadi so sodelovale štiričlanske ekipe dijakov iz 17. držav, tekmovanje pa je bilo individualno. Dijaki so tekmovali po pet ur na dan tako, da so reševali po tri različne probleme s področja programiranja. Vsaka naloga je od tekmovalcev zahtevala, da napišejo program oziroma serijo navodil za iskanje pravilnega odgovora na zastavljeni problem. Zahtevana raven znanja je bila zelo visoka, tekmovalci pa so programirali v programskih jezikih C in C++ na operacijskem sistemu Linux.

Poenostavljen opis ene od nalog z lokalnim pridihom gre takole: okoli spomenika NOB na Trgu svobode, ki mu Mariborčani popularno pravijo Kodžak, se zbirajo mali zeleni možje, ki imajo za cilj uničenje Stare trte na Lentu, medtem ko tekmovalec, postavljen v vlogo majhnih vijoličastih možičkov, dobi nalogo, da jim to prepreči; ostalo sta matematika in programiranje.

Poleg tekmovanja so si dijaki in njihovi mentorji ogledali Škocjanske jame, z igrami Unlock Ljubljana in Unlock Maribor odkrivali mesti ter obiskali sobo pobega. Stkali so mnoga nova poznanstva in prijateljstva ter okrepili medkulturne stike.

Osnovni namen računalniške olimpijade, ki je v Mariboru potekala od 29. oktobra do 2. novembra pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in ob podpori Ministrstva za digitalno preobrazbo, je spodbujanje zanimanje za računalništvo in informacijsko tehnologijo med mladimi. Pri ZOTKS, ki je glavni organizator računalniških tekmovanj v Sloveniji, se trudijo, da bi programiranje in uporaba programskih jezikov za reševanje problemov dobila večjo veljavo tudi v učnem programu, saj temeljna znanja računalništva po njihovem vzpostavljajo način razmišljanja, ki ga pri drugih predmetih v osnovni in srednji šoli ne morejo pridobiti.

Dobitni kolajn na BOI 2023

Dobitniki zlatih kolajn: Mihnea Andreescu, Mihai Valeriu Voicu (Romunija), Daniel Koynov (Bolgarija), Andrii Smutchak (Ukrajina), Miloš Milutinović (Srbija), Boris Mihov (Bolgarija).

Dobitniki srebrnih medalj: Mert Koksal (Turčija), Nemanja Majski (Srbija), Luca Baglietto (Italija), Theofanis Orfanou (Ciper), Lorenzo Ferrari (Italija), Cengiz Eray Aslan (Turčija), Yaël Arn (Švica), Vesselin Markovich (Bolgarija), Ihnat Zharikhin (Ukrajina), Francesco Lugli (Italija), Faruk Ibrahimović (Bosna in Hercegovina), Luca Mihai Ilie (Romunija).

Dobitniki bronastih kolajn: Berke Inan Tol (Turčija), Vlad-Alexandru Haivas (Romunija), Alessandro Lombardo (Italija), Alisa Potomkina (Ukrajina), Panagiotis Paskalis (Grčija), Filip Bojković (Srbija), Adeeb Alshehry (Savdska Arabija), Denys Tereshchenko (Ukrajina), Cagan Ahmet Yanmaz (Turčija), Timur Degteari (Moldavija), Damjan Davkov (Severna Makedonija), Marian Soltan (Moldavija), Markos Radaios (Grčija), Iskhak Tazhibaev (Kirgizija), Demetris Chrysostomou (Ciper), Jakob Žorž (Slovenija), Danilo Trninić (Srbija), Benjamin Mujkić (Bosna in Hercegovina), Panagiotis Liampas (Grčija).