Osnovni namen olimpijade je spodbujati zanimanje za računalništvo in informacijske tehnologije med mladimi, individualno tekmovanje v programiranju pa je namenjeno srednješolcem in srednješolkam (do 19 let) iz držav Balkanskega polotoka. Na tokratni olimpijadi se bo zbralo približno 70 tekmovalcev in 40 mentorjev iz 17 držav, dijaki pa bodo dva dni programirali po pet ur na dan na II. gimnaziji Maribor. 

Vsaka sodelujoča država tekmuje z ekipo štirih tekmovalcev, kot organizatorka pa ima Slovenija pravico do dveh ekip. V slovenski prvi ekipi so Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka), Nejc Mozetič (Gimnazija Nova Gorica), Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina) ter Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija). Drugo ekipo sestavljajo Filip Štamcar, Tim Strnad (oba Gimnazija Vič) in Luka Heric (II. gimnazija Maribor) ter Jošt Smrtnik (Gimnazija Vič). Mentorja sta dr. Marko Poženel in dr. Jelko Urbančič, predsednik znanstvenega odbora je dr. Luka Fürst, predsednik olimpijade pa dr. Borut Jurčič Zlobec. 

Lani je Balkanska računalniška olimpijada potekala v Bukarešti. Tam je najuspešnejši Slovenec Benjamin Bajd (takrat še dijak Gimnazije Kranj) osvojil že svojo drugo zlato medaljo (prvo je dobil leto prej na olimpijadi v Bolgariji), z njim v ekipi pa so bili takrat trije letošnji tekmovalci Jakob Žorž, Brest Lenarčič in Bor Brudar. 

Slovenija ima spoštljivo tradicijo sodelovanja na računalniških tekmovanjih. Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je leta 1977 na pobudo dr. Izidorja Hafnerja potekalo prvo računalniško tekmovanje v Sloveniji. Namen tekmovanja je bila popularizacija računalništva in želja po večjem vpisu na računalniške smeri na visokih šolah. Tega tekmovanja se je udeležilo 47 dijakov tretjih in četrtih letnikov srednjih šol iz vse Slovenije. 

Mednarodna računalniška olimpijada (angleško International Olympiad in Informatics) je stara že več kot 30 let, kjer Slovenija vseskozi aktivno sodeluje. V Sloveniji je leta 2019 potekala tudi Evropska mladinska računalniška olimpijada (prav tako na II. gimnaziji Maribor). 

Letošnja ekipa Slovenije, ki bo tekmovala na Balkanski računalniški olimpijadi, je že sodelovala na 35. Mednarodni računalniški olimpijadi v Szegedu na Madžarskem. Ta se je zaključila v začetku septembra letos, na njej pa je član ekipe Jakob Žorž v konkurenci 360 dijakov iz 90 držav osvojil bronasto odličje. Tako kot leto pred tem sta tudi na tej olimpijadi največ znanja pokazala mlada programerja s Kitajske. 

Poleg tega, da računalniška tekmovanja spodbujajo povezovanja in druženja mladih talentov iz različnih držav, omogočajo tudi pridobivanje in izmenjavo strokovnih in kulturnih izkušenj. Mladi sicer pogosteje uporabljajo sodobne tehnologije in pametne naprave. Njihova digitalna pismenost je sicer boljša kot pri drugih starostnih skupinah, vendar podatki kličejo k ukrepanju. Po podatkih Eurostata ima v Sloveniji le 63 odstotkov mladih med 16 in 24 let vsaj osnovne digitalne kompetence, kar je peti najslabši rezultat med članicami Evropske unije (EU). Ob tem le 27 odstotkov mladih v tej starostni skupini dosega raven digitalnih kompetenc, ki je nad osnovno ravnijo. 

Med splošno populacijo je digitalna pismenost še slabša. Približno 50 odstotkov ljudi v Sloveniji je digitalno pismenih, med starejšimi od 65 let pa je takih le 25 odstotkov. Da bi dosegli cilje iz krovne strategije Digitalna Slovenija 2030, med katerimi je tudi cilj, da bo do leta 2030 imelo vsaj osnovne digitalne kompetence 80 odstotkov prebivalcev, na ministrstvu izvajamo obsežne projekte izobraževanj, usposabljanj in prenosov znanja. Med drugim bomo letos omogočili izobraževanja za 23.000 ljudi, kar bomo ponovili še v naslednjih letih. 

Krepitev znanja med mladimi je pomembna še posebno zato, ker je pomanjkanje kadrov z znanjem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) eden glavnih izzivov tako gospodarstva kot javne uprave v Sloveniji. Glede na predviden razvoj bi Slovenija potrebovala vsaj trikrat toliko kadrov s področja IKT, kot jih letno zaključi šolanje, potrebe po različnih digitalnih profilih pa bodo v prihodnjih letih še naraščale. 

Tudi zato sta dvig digitalne pismenosti vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije ter spodbujanje zanimanja za IKT poklice, zlasti med dekleti in ženskami, med ključnimi prioritetami Ministrstva za digitalno preobrazbo.