Skoči do osrednje vsebine

Po uspešnem letu je Slovenija predala predsedovanje Strategiji EU za podonavsko regijo Avstriji

Ministrica Tanja Fajon je na Brdu pri Kranju na ministrskem zasedanju gostila ministre in predstavnike 14 držav podonavske regije ter otvorila 12. letni Forum Strategije EU za podonavsko regijo. S tem je Slovenija zaključila enoletno predsedovanje strategiji in ga predala Avstriji. Na forumu je sodelovalo več kot 350 udeležencev iz celotne Evrope.

12. letni Forum Strategije EU za podonavsko regijo (angleško The EU Strategy for the Danube Region – EUSDR) se je začel z zasedanjem ministrov, pristojnih za podonavsko regijo, na katerem je ministrica Fajon poudarila, da je bila Slovenija v času predsedovanja deležna močne podpore vseh držav, ki sodelujejo v tej strategiji. Dodala je, da si bo še naprej prizadevala za krepitev tovrstnega povezovanja in zagotavljala politične smernice za nadaljnji razvoj strategije. V nagovoru se je osredotočila tudi na mlade: "Prihodnost regije je odvisna od mlajših generacij. Ponosna sem, da je bil v času našega predsedovanja ustanovljen prvi Donavski svet mladih, saj je njihov prispevek ključen za uresničevanje prioritet Strategije EU za podonavsko regijo."

Ministri so na zasedanju sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili solidarnost z Ukrajino, poudarili vlogo makroregionalnega povezovanja in mladih pri širitvenem procesu EU ter obravnavali izzive prihodnjega razvoja regije.

Na otvoritvi Letnega foruma strategije je ministrica poudarila pomen regionalnega sodelovanja v luči vojne v Ukrajini, migracijskih pritiskov in naravnih nesreč. EU Strategija za podonavsko regijo bo imela pomembno vlogo tudi pri pripravi držav kandidatk na njihovi poti proti EU. "Slovenija je v času svojega predsedovanja tesno sodelovala s predstavniki Donavskega sveta mladih. Mladi soustvarjajo našo skupno prihodnost in so pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU," je povedala ministrica. Mladi so sicer svoja videnja o prihodnosti regije predstavili na posebni razpravi v okviru foruma. "Večkrat smo dokazali, da sodelovanje in solidarnost nista le prazni besedi, in da je pomen makroregionalnih strategij v njunem spodbujanju ob iskanju skupnih rešitev za nove regionalne izzive," je še povedala ministrica.

Po uradni otvoritvi Letnega foruma je ministrica Fajon sodelovala na visokem panelu, ki je obravnaval prispevek EUSDR k širitvenem procesu EU. Na panelu, na katerem so med drugim sodelovali tudi minister za zunanje in evropske zadeve Avstrije, Alexander Schallenberg, minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine, Elmedin Konaković in ministrica za EU integracijo Republike Srbije, Tanja Miščević, so se govorci osredotočili na trenutne izzive, povezane s širitvenim procesom v posameznih državah kandidatkah in pripravo EU na širitev do 2030.

Visokemu panelu je sledila slovesna predaja krmila naslednji predsedujoči – Avstriji, na kateri se je ministrica Fajon zahvalili slovenskemu predsedstvu EUSDR, ki je trdo delala. "Verjamem, da predsedovanje predajam v dobrem stanju in zaupam, da ga bo Avstrija nadaljevala v isti smeri. Slovenija bo kot partnerica ostala zavezana temu procesu," je poudarila ministrica. Eden glavnih ciljev našega predsedovanja je bil ponovno oživiti makroregionalno sodelovanje in se pripraviti na prihodnje izzive. Cilje smo dosegli na več kot 40 tematskih dogodkih in 32 upravnih sestankih.

12. letni Forum Strategije EU za podonavsko regijo predstavlja sklepni dogodek enoletnega predsedovanja Slovenije EUSDR. Udeleženci so sodelovali na strokovnih razpravah o vlogi mladih, vlogi civilne družbe pri obnovi Ukrajine, družbi znanja in poklicih prihodnosti, povezljivosti in energetskih izzivih ter upravljanju voda v regiji.

Strategija EU za podonavsko regijo je najstarejša EU makroregionalna strategija, v kateri sodeluje Slovenija, ki je bila ustanovljena leta 2010. V njej poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Bolgarija, Češka republika, Hrvaška, Nemčija, Madžarska, Slovaška, Romunija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Srbija in Ukrajina. Slovenija sicer sodeluje v treh od štirih EU makroregionalnih strategijah, kar ji daje edinstveno priložnost za sodelovanje z različnimi državami in regijami, predvsem z državami Zahodnega Balkana.